Letošnja predvolilna kampanja pred predsedniškimi volitvami se je v resnici začela precej bolj zgodaj od uradnega začetka. Tako pri treh najmočnejših kandidatih, kot tudi pri tistih manj politično znanih obrazih. No, pri slednjih se je končala, še preden se je začela.
Že dlje časa je bilo očitno, da bodo ključno gonilo kampanje ideološke razlike in to kljub lepim mislim o povezovalnosti in preseganju razlik, ki jih kot v en glas zagovarjajo vsi kandidati in njihovi podporniki. Pri čemer nekateri med njimi celo mislijo resno, a jim to nič ne pomaga.
Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si
Kandidat vladajočih SDS in NSi Milan Zver je bil izbran dokaj srečno, saj gre za enega bolj umirjenih politikov s slovenske politične scene. A mu to čisto nič ne hasne. Dejstvo, da prihaja iz stranke Janeza Janše, ga dela popolnoma nesprejemljivega za večinski del volilnega telesa. Res je, da dr. Zver ni zelo karizmatičen politik, ki bi znal prepričati množice, a prepričan sem, da mu tudi večja všečnost in bolj populističen nastop ne bi pomagala v boju za zmago na volitvah. Senca osovraženega ˝princa teme˝ je preprosto nepremagljiva ovira.
Nekoliko presenetljivo slabo kaže tudi nekdanjemu premierju Borutu Pahorju. Izviren pristop h kampanji mu po doslej objavljenih anketah ni prinesel praktično nobenega opaznega uspeha. Zdi se, da karkoli Pahor počne, nima nobenega vpliva na projekcije volilnega izida. Kljub temu, da tako z besedami kot v praksi vsak dan dokazuje, da s povezovanjem misli resno. A zdi se, da kljub velikim besedam vseh kandidatov, da želijo biti povezovalni in da želijo biti predsedniki vseh državljanov, volivci tega preprosto ne želijo. Ne le volivci, tudi mnogi pomembneži ne.
Türki gredo
Dokaz za trditev, da si mnogi državljani, morda tudi podzavestno, ne želijo sprave in sožitja v enakopravnosti z drugače mislečimi, je glede na ankete premočno vodstvo sedanjega predsednika države Danila Türka. Med tremi kandidati za predsednika je prav dr. Türk najbolj očitno nepovezovalen, saj z vsako gesto da vedeti, da je za ˝naše˝ pripravljen narediti in požreti karkoli. Spomnimo samo na hipokrizijo njegovih odzivov v primerih Meršol in Simčič, ko celo v primeru dveh prej kot ne obrobnih poslancev ni bil sposoben enakovredne obravnave obeh. In to v razmiku vsega nekaj dni.
Po padcu na izpitu ˝Meršol˝ je seveda od dr. Türka iluzorno pričakovati, da bo kadarkoli pošteno obravnaval večje ribe in večje teme. Da bi bili ˝nenaši˝ pri njem kadarkoli lahko prvorazredna tema. Razen seveda v predvolilnem času.
Težko je verjeti, da v dr. Türku kdo lahko vidi povezovalnega politika. Razen seveda v smislu homogenizacije ideološko sorodnih križarjev v boju proti ˝princu teme˝. Večina volivcev zelo jasno in dobro ve, kaj hoče – predsednika, ki bo spet v podalpsko deželo prinesel mir, pa četudi navidezen in bo izdajalcem in ostalim drugorazrednim pokazal, kje jim je mesto..
Vir fotografije: slovenske novice
