Kako se prebiti med najbolj pronicljive in napredne družbe ni samo gospodarsko vprašanje, temveč še prej interdisciplinarno, ki zajema številna področja manifestacije človekovega delovanja in ustvarjanja. V slovenski družbi se še niso izoblikovali takšni selekcijski mehanizmi, ki bi apriori preprečevali deviacije v socialni promociji. Tako lahko vsak dan vidimo participacijo posameznikov na nivojih, kjer bi morala delovati rigoroznejša pravila glede znanja in obnašanja, ki bi navzdol dajala celotni populaciji vzgled in ji odpirala pot v pravo smer. Kajti ni dovolj velik narodov potencial, če služi preozkim interesom ali če je usmerjen v napačno smer. V najvišjih predstavniških in izvršilnih telesih se pričakujejo ljudje, ki niso značajsko vprašljivi in ki ne iščejo vzvode moči zgolj za osebno afirmacijo ali okoriščanje. Seveda je v praksi silno težko doseči optimalno in sinergično delovanje vseh družbenih dejavnikov, posebej na področju političnega udejstvovanja, kjer so selekcijski mehanizmi prepustnejši in odločitve koga poslati v areno determinirajo v dobršnji meri emocionalni ali celo iracionalni dejavniki. Zato bi vidnejši premik v socialni strukturi predstavljala že tendenca kakovostno rigoroznejše izbire na vseh nivojih odločanja in upravljanja, saj se edino na takšen način lahko zagotovi drugačen signal, ki ne daje samo drugačnega sporočila prebivalstvu, temveč reformira vse plasti družbenega in gospodarskega delovanja. V kolikor ni kvalitativnega izbora, pride do formiranja družbenih struktur, ki zavirajo in onemogočajo prodor dejansko in potencialno uspešnejših, saj se ti zaradi narcisistične kompenzacije ne zavedajo, da niso najsposobnejši, najpametnejši in najbolj inovativni.
Iver v očesu
Našo sedanjost v veliki meri še vedno obvladuje preteklost. Družba, ki se predolgo prednostno ukvarja s preteklostjo, izgublja moč za zrenje v prihodnost. Usodo naroda pa ne določa preteklost temveč prihodnost, ki pa jo lahko uspešno gradi samo tako, da doseže soglasje okrog temeljnih vprašanj blaginje naroda in njegove resnične dobrobiti. Osnovna premisa civiliziranega in etičnega ravnanja demokratične oblasti je, da postopa spoštljivo in nezamerljivo tudi do tistih, ki se z njo ne strinjajo oz. zastopajo drugačne moralne, ideološke in ekonomske poglede. V vsakdanjem življenju je žal, še vedno prisotna velika polarizacija, delitev na superiorne in inferiorne ter togi gospodarsko-družbeni mehanizmi, ki otežujejo prodor in hitrejšo implementacijo demokratičnih vzorcev vedenja in delovanja. Žal, je še vedno preveč projekcije ali oziranja čez plot in premalo pometanja pred lastnim pragom. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš (Mt, 7,1).
Nujnost in neizogibnost reform
V slovenski družbi so potrebne reforme na vseh področjih. Drugo pa je vprašanje vsebine in načina izvajanja teh reform. Ker brez širšega družbenega konsenza in dialoga z vsemi vpletenimi igralci ne bo šlo, sta potrebna prepričljivost in dovolj zaupanja na »drugi strani«, da bodo reforme prinesle resničen napredek in preobrat na bolje v splošnem standardu in v konkurenčnosti gospodarstva. Seveda pa reforme ne bodo dajale ustreznega učinka, četudi so vrhunsko zasnovane, če ne bo ustrezne podlage na strani izvrševalcev teh reform v praksi. Zato je v prvi vrsti začetni korak tisti, ki posega na področje vzgoje, izobraževanja in sociale. Široka podporna mreža na področju poklicnega in podjetniško-industrijskega svetovanja, socialnih odnosov in ne nazadnje na področju odnosov znotraj družin in religije, mora pripraviti pogoje za kreiranje in rast nacionalne kulture in miselnosti, katerih vrednote bodo počivale na principu medsebojne solidarnosti, večje odgovornosti, zdravega občutenja in priznavanja krivde lastnih napak, ter marljivosti, podjetnosti in inovativnosti. Na tej osnovi lahko uspešno rastejo gospodarski ukrepi kot so privabljanje produktivnih in profitabilnih tujih investicij, racionalizacija in rigoroznejši nadzor poslovanja proračunskih porabnikov, večje delovanje tržnih mehanizmov, ki bodo omogočili prijaznejše cene osnovnih in neizogibnih življenjskih dobrin kot so živila, prevoz, ogrevanje, voda, razsvetljava, komunala, telekomunikacije ipd., kot tudi družbeni ukrepi kot so nižja toleranca do sklepanja neformalnih omrežij in pajdašenj katerih cilj je okoriščanje. Nadalje mora biti cilj družbenih ukrepov promovirati in spodbujati kreativne in inovativne potenciale v ljudeh, ki lahko ob večjem sodelovanju gospodarske in akademske sfere ustvarijo pogoje za dvig dodane vrednosti v gospodarstvu, dvig večje kritičnosti državljanov, ki lahko z mehanizmom volitev pripomorejo k večji demokratičnosti vseh vej oblasti kot tudi k preprečevanju prevelike monopolizacije določenih sistemov in podsistemov v družbi.
Premiki naprej zoper stopicanje na mestu
V naši družbi so potrebni premiki, vendar ne s ciljem samouresničitve posameznikov, ki so nosilci moči in odločanja, temveč s ciljem zagotavljanja tistih družbenih sprememb, ki bodo pospešile demokratizacijo ter prinesle večjo blaginjo, prosperiteto in zadovoljstvo ljudi. Ko se bo spremenil odnos do osnovne celice družbe – do posameznika in družine – bodo omogočeni osnovni pogoji potrebni tudi za zagotavljanje oz. izvrševanje narodnogospodarskih ciljev ali strategij. V kolikor želimo zgraditi pri nas družbo prihodnosti, je treba preprečiti nove ideološke delitve. Preteklost nas razdvaja, prihodnost pa bi nas lahko združevala. Vendar zgodovina govori tudi o sposobnosti poenotenja slovenskega naroda v nekaterih ključnih zgodovinskih trenutkih, brez katere ne bi bilo tudi sedanje suverenosti. Slovenska družba ima tudi perspektivo, v kolikor je poenotena okrog temeljnih družbenih in gospodarskih vprašanj. V praksi še temu nismo tako blizu, saj ne moremo reformirati niti posameznih družbenih in gospodarskih podsistemov brez referendumske razdeljenosti in potrebe po odločanju. Ustvarjanje večje notranje konkurenčnosti znanja in sposobnosti je v družbenih in gospodarskih sistemih potrebno, saj je v funkciji učinkovitejšega delovanja pravne države ter zagotavljanja večje gospodarske konkurenčnosti poslovnih sistemov ter družbene solidarnosti. Z argumentirano primerjavo vsebinsko in konceptualno različnih gospodarsko-socialnih programov se mora ustvarjati zadostna napetost, ki mentalno mobilizira ljudi za dosego plemenitejših, konstruktivnejših in produktivnejših ciljev.
Foto: www.egertonlaw.com
