20 let pozneje

Kar nekaj okroglih miz na temo 20 letnice plebiscita je že bilo v teh dneh, nekaj se jih še obeta. Udeleženci so si v grobem enotni predvsem v tem, da od naših sanj pred dvajsetimi leti ni ostalo veliko.

Naj se ustavim nekoliko ob okrogli mizi, ki jo je pred dvema dnevoma pripravil časnik Dnevnik z naslovom 20 let plebiscita: A smo se za to borili? Na njej so v Klubu Cankarjevega doma sodelovali Dragan Petrovec, Spomenka Hribar, Lojze Peterle, Peter Stanković in Jože P. Damijan.

Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade je ob začetku dejal, da take enotnosti, kot je bila na plebiscitu, Slovenci nismo dosegli nikoli več, ter da je na to še danes zelo ponosen. Kasneje je bil bolj kritičen, med drugim je spomnil na trenutno zadolževanje in kadrovanje, ki trenutno po njegovem mnenju funkcionira, vse drugo je pa dejansko v zaostanku. Po njegovih besedah se nam leta 2012 obeta bližina irskega oziroma grškega scenarija, če se ne bo začela politika dogajati radikalno drugače.

Publicistka Spomenka Hribar je o današnjem stanju Slovenije povedala, da je bilo veliko narejenega, da imamo lastno državo, ki jo moramo že enkrat začeti uporabljati za svojo korist. Ob priznavanju nedvomnih dosežkov Demosa in prehojene poti pa je obžalovala, da gre pri Slovencih toliko energije v nič, kar si tako majhen narod, po njenem, ne bi smel privoščiti.

Da smo z osamosvojitvijo dobili moderno demokratično državo, je opozoril ekonomist Jože P. Damijan. Hkrati je ocenil, da Slovenci nismo izkoristili vsega svojega potenciala. V prvih letih samostojnosti namreč nismo zakoličili gospodarskega sistema in smo prelagali vprašanje lastninjenja, tako nas je divja privatizacija – “tajkunizacija”, prizadela kasneje kot druge države v tranziciji. Stanje tako danes povzroča nezadovoljstvo in konflikt. Damjan svetuje moralno prenovo, sicer bomo na splošno nazadovali. Poleg tega meni, da danes pravna država ščiti elito pred ostalimi posamezniki. Ljudje pa se počutijo nemočne…

Predavatelj s pravne fakultete Dragan Petrovec je ugotavljal, da imamo tako pravno državo, kot smo si jo vzpostavili. Opozoril je tudi na izbrisane. Po njegovem gre pri tem za naše nerazumevanje pojma svobode in za njegovo zlorabo. Na tem mestu se je v pogovor vmešal Lojze Peterle, ki je spomnil, da je Demosova vlada dala ljudem možnost, da si uredijo status in dodal, da je zadeva dolgo časa ležala tudi v predalu tedanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica.

Predavatelj na FDV-ju Peter Stanković je med drugim spregovoril o tem, da bi Slovenija lahko postala uspešna, vendar je “zaplankana in ozkosrčna”. V nekaterih pogledih nam namreč vladajo individualizem, materializem in nizka politična kultura.

Povedanega je bilo sicer še več, vendar se na splošno ne da izogniti vtisu nezadovoljstva. Tudi če bi šli na ulice in spraševali ljudi, ne vem, če bi našli koga, ki bi rekel, da je vesel in zadovoljen s tem, kar imamo. Kot da bi se sanje, ki smo jih sanjali pred dvajsetimi leti sprevrgle v nekaj drugega, kot smo si želeli.

Kljub temu je treba opozoriti na temeljnost tistega trenutka. Plebiscitarno smo se odločili za lastno državo. Prvič v svoji zgodovini smo res »odšli na svoje«. Če nam je država preveč mačeha in premalo mati, smo za to tudi sami malo krivi. Spomnimo se le Kennedyevega citata, ki pravi: »Ne vprašaj, kaj lahko država naredi zate, vprašaj, kaj lahko ti narediš zanjo.« Seveda taka vprašanja danes niso aktualna. Vsi smo polni le besed o pravicah, ki nam gredo in o stanju, za katerega nismo odgovorni.

Ne da se izogniti vtisu, da ne znamo ceniti, kar smo klub vsemu dosegli. Če se ozremo nazaj, se je vendarle veliko spremenilo. Realno živimo boljše, kot smo živeli v Jugoslaviji. Seveda je res, da so tudi taki, ki živijo slabše, ampak tisti, ki ne prepozna, da je v celoti napredek ogromen, si meče pesek v oči.

Zato ob 20 letnici plebiscita pogrešam nekaj slavnostnega ozračja, nekaj več patriotizma in domoljubja. Kako drugače bi lahko bilo, če bi se svoje države in svojih dosežkov znali veseliti tudi tako, kot se jih npr. 4. julija Američani, mi pa večinoma še zastave ne izobesimo…

Foto: Dnevnik