Koliko časa bomo Slovenci še plačevali »desetino« javni hiši, ki se dan za dnem norčuje iz nas in nas poneumlja? Neprecenljiva škoda – in to za denar iz slehernega slovenskega gospodinjstva! Nadutost, slepa privrženost kulturnemu boju, »strokovnost« in višinska bolezen so poglavitne lastnosti nepogrešljivih javnih uslužbencev na Tavčarjevi. Ne le opitost od oblasti nad slovenskimi dušami in volivci – po novem gre tudi za opitost od alkohola.
Drage in nepogrešljive televizijke! Ob zadnjem škandalu, ki se je zgodil na očeh gledalcev in prisiljenih plačnikov, bi se bile lahko vsaj dogovorile, kako boste reševale svojo »vojakinjo«. Revici ste v javnosti najprej grozile z disciplinskim postopkom, kasneje pa ste ugotovile, da je bila pod stresom in je potrebna nudenja strokovne podpore. Oprostite, sem teleban – vendar ne tolikšen, kot si ve mislite.
Neprestano poslušamo, da je RTV Slovenija posebnega nacionalnega pomena in upravičena do denarja neposredno iz naših žepov. Le kakšen nacionalni pomen imajo Dnevniki, Odmevi, Tarče in podoben inženiring naših glav? Nikakršnega. Je manipulacija z ljudmi v podobnih oddajah na komercialnih televizijah kaj drugačna? Ni. Torej je treba ukinili obvezno javno financiranje enostranske politične propagande in kulturnega boja v tistem delu RTV, ki se je neverjetno izmojstril za te nečedne dejavnosti.
Gospod minister Peršak, prosim, da takoj uničite predlog novega Zakona o RTV in začnete snovati novi zakon na povsem drugih izhodiščih. Predlagam vam, da RTV razdelite na dele, ki so resnično nacionalnega pomena in tiste, ki si le umišljajo, da Slovenci brez njih ne moremo preživeti.
Moj predlog (v grobih obrisih) za korenite spremembe organiziranosti in financiranja RTV Slovenije je:
- Oddajniki in zveze naj bodo v samostojnem javnem podjetju (kot infrastruktura pri Slovenskih železnicah).
- Redakcije nacionalnega pomena (kultura, izobraževanje, šport) naj se združijo v samostojni javni zavod in naj bodo financirane neposredno iz ministrstva (kot šole ali gledališča).
- Redakcije za informativne oddaje, politiko in zabavo naj se organizirajo v gospodarsko družbo ter delujejo tako kot konkurenčne komercialne televizijske in radijske hiše. Svojo superiornost in nepogrešljivost naj dokazujejo na trgu in naj se ne drenjajo več pri državnem koritu ter vlečejo denarja iz naših žepov.
Vem, da boste bralci zamahnili z roko rekoč, da sem sanjač. Morda pa s svojim razmišljanjem le nisem brcnil povsem v prazno. Mar nista popravljanje Zakona o RTV in kadrovski cirkus v programskem svetu prav tako ali še bolj brci v prazno?
