Zgovoren video, ki so ga novinarji Sunday Timesa “obesili ” kar na YouTube (video je umaknjen, a je dostopen prepis in prevod), pripoveduje zanimivo zgodbo o podkupljivosti našega evroposlanca Zorana Thalerja, ki je na pobudo Boruta Pahorja kandidiral na listi Socialnih demokratov. Mož je na videu kazal veliko pripravljenost sodelovati z lobisti-novinarji tako, da bo po navodilih “šefov” vlagal amandmaje o bančni zakonodaji. Za 100.000 € letno. A naš evroposlanec ni bil samo pripravljen vlagati amandmaje, pač pa je enega že kar dejansko vložil. Za kar so ga spretni novinarji, ki so zgleda odlično igrali lobiste tudi pohvalili: “Hvala , da ste naredili tisto za nas, bilo je zelo uporabno in naša stranka je bila zelo zadovoljna.” Thaler na to: “OK, torej je bil začetek dober.”
Mož en dan pred objavo video posnetka niti slučajno ni hotel odstopiti, po pogovoru na protikorupcijski komisiji, kjer so ga verjetno “podučili”, da se za korupcijo šteje že sprejeta ponudba ali dana obljuba in ne šele prejem denarja in po pogovoru s predsednikom vlade, je takoj odstopil. In bil, kot je pri nas sedaj navada, pohvaljen s strani politikov za “herojsko dejanje odstopa – ko te dobijo”. Takole zapoje slavospev Thalerju starosta Socialnih demokratov Miran Potrč: “Odločitev našega kolega poslanca Zorana Thalerja v Evropskem parlamentu je odločna, jasna, načelna.” Podobno so politiki hvalili bivšega ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša, ki je pijan ogrožal življenja na naših cestah, a naj bi potem s hitrim odstopom postavljal visoke politične standarde.
Detektivska žilica
Mož pa je očitno hudo detektivsko navdahnjen. V osrednjem dnevniku na nacionalki je namreč Thaler pojasnil svoja koruptivna dejanja z motivom ugotavljanja, kdo hoče kompromitirati evropskega poslanca in pri tem ne storiti nič nezakonitega (po Thalerjevo: “ne vzeti denarja”). Zanimivo, da mož v videu od “lobistov” zahteva samo ustni dogovor (brez podpisa pogodbe), a z enako številko (100.000 €) kot je na papirju. Da se ne bi dalo dokazati nezakonitosti.
Mož v kratkem pogovoru na nacionalki na praktično vsako vprašanje novinarke Elen Batista Štader odgovori vsebinsko praktično enako. Kar šestkrat je – kot bi bil PR-ovsko “napiflan” – komuniciral nekako tole vsebino: “Šel sem v to igro, da ugotovim, kdo hoče kompromitirati evropskega poslanca in da ne storim kaj nezakonitega.” Na tiskovni konferenci se Thaler celo jezi na novinarje Sunday Timesa, češ da so ga odkrili z uporabo nezakonitih metod (tajno snemanje), a v detektivski vnemi pozabi na svoje nezakonitosti: dajanje obljube o sodelovanju neprijavljenim lobistom, opustitev prijave koruptivnega dejanja policiji ali pristojnim.
Kako naj obseden poslanec odloča o zakonodaji?
Thaler je tudi nekajkrat poudaril, da je prav obseden z odkrivanjem ‘kdo je zadaj’. Obsedenost je zgleda tako velika, da mož od neznancev, ki se mu predstavijo kot nekakšni lobisti ne da bi karkoli preveril, gre in vloži amandma k spremembi evropske bančne zakonodaje. A tako preprosto to gre? Zgleda, da lahko človek, ki je dovolj obseden z detektivsko žilico, le-to lahko sprošča tako, da se igra s spremembami uradne evropske zakonodaje. Kaj ko bi “Zoranu Poirotu” raje dali kakšen “peskovnik”, kjer bi izživel svoje obsedenosti, zakonodajo, ki vpliva na 500 milijonov ljudi, pa naj raje pusti pri miru? Tudi plača evropskega poslanca, ki znaša mesečno okoli 6.000 € neto, še z vrsto drugih ugodnosti (da ja ne bi – kot se izrazi Thaler – “prestopali Rubikona zakonitosti”) je po mojem mnenju odločno previsoka za zdravljenje takih obsedenosti. Poslanec naj se dosledno ukvarja s študiranjem in izboljševanjem zakonodaje, pa pika. Za to jih pa imamo in zato jih plačujemo.
Obsedenost z detektivsko žilico lahko Zoran sprošča tudi v prostem času. Povsem neškodljivo in brez vpliva na zakonodajo. Morda z branjem napetih detektivk Agate Christie in z gledanjem zgodb o Herculu Poirotu na TV ali s sproščujočim tekom po številnih bruseljskih parkih. Pardon, odslej po slovenskih gozdovih. Pa še sramoto dvema milijonoma državljanov Republike Slovenije, ki bi se najraje vdrli v zemljo, bo prihranil.
Foto: Wikipedia
