»Dajte mi mesto na katerega se lahko oprem in premaknil bom Zemljo« naj bi dejal Arhimed, antični učenjak, ki je prvi pojasnil delovanje vzvoda. Z dovolj dolgim vzvodom in s čvrsto oporno točko lahko z razmeroma majhno silo premaknemo ali dvignemo zelo težko breme. Finančni vzvod deluje podobno. Z majhnimi lastnimi sredstvi, lahko s posojilom (vzvodom) pridobimo v last znatno premoženje. Posojilo potem lahko vračamo iz dobička, ki ga ustvarimo s tem premoženjem, lahko s prodajo premoženja po višji ceni, lahko pa glavnice sploh ne vračamo, ampak dolg obnavljamo in iz dobička plačujemo samo obresti.
Najprej huj, potem fuj
Umetnost pridobivanja premoženja s finančnim vzvodom so dobro obvladali tudi v upravljavci Zvonov v Mariboru. Tudi na investiranje v nove projekte, kadar le to temelji predvsem na posojilih, lahko gledamo na enak način, le da v tem primeru investitor pridobi v last premoženje, ki naj bi z delovanjem investicije nastalo šele v prihodnosti.
Nakup s finančnim vzvodom je uspešen, če z naložbo služimo dovolj, da lahko plačujemo obresti in vračamo glavnico, dovolj pa je že, da se veča tržna vrednost naložbe. Tako naložbo lahko kadarkoli prodamo, poplačamo dolgove in še zaslužimo. Če živimo v prepričanju, da bo vrednost premoženja samo naraščala, potem seveda ne prodajamo, ampak kupujemo. Kot zavarovanje uporabimo premoženje, ki smo ga že nabavili in si sposodimo še več denarja za nove nakupe in investicije.
Neprijetne pa zadeve postanejo, če investicije na dajejo želenega donosa in če se njihova tržna vrednost zmanjšuje. V tem primeru je posojilodajalcem (v glavnem so to banke) jasno, da je vračilo posojil ogroženo. Iz prijateljev finančnega Arhimeda se spremenijo v njegove krvnike.
Investicije za financiranje pastoralne, karitativne in šolske dejavnosti?
Gospodarstvo Rast je s posojili kupovalo delnice Zvonov, Zvonovi so s posojili kupovali deleže v slovenskih podjetjih, T 2 je s posojili gradil optično omrežje in pridobival stranke. Ko je vrednost delnic začela padati in ko T2 ni dosegala načrtovanih prihodkov, se je razlika med premoženjem sistema in dolgovi začela večati do točke, ko je tudi formalno postalo jasno, da dolžniki niso sposobni poravnavati svojih obveznosti in so razglasili insolventnost.
To, da Zvonovi in gospodarstvo Rast niso edini, ki so z investiranjem pred nastankom krize zabredli v insolventnost je bolj slaba tolažba. Izgovori, da se je tudi drugim to pripetilo, da ekonomska stroka ni predvidela krize in še, da je svetovni ekonomski sistem nemoralen, kažejo na to, da je glavni protagonist mariborske finančne katastrofe vseskozi podcenjeval finančno stroko, katere pomemben del je obvladovanje tveganj. Res je, da so se mnogi ekonomisti motili, res je tudi, da so številne finančne ustanove in posamezniki v svetovni finančni krizi bankrotirali zaradi prezadolženosti, vendar pa je mnogo več takih, ki so obvladovali tveganja vsaj do te mere, da so krizo preživeli.
Na investicijo v T2 je še mogoče gledati z razumevanjem. Gre sicer za tvegan podjetniški projekt, za katerega pa je bilo v času sprejemanja odločitve o investiciji moč razumno pričakovati, da bo uspešen in donosen. Za mnoge druge projekte, ki so prispevali k temu, da so se zlomili finančni vzvodi Mirka Kraševca bomo verjetno izvedeli po kapljicah v procesu prestrukturiranja ali stečaja celotnega sistema. Vprašanje pa je, ali bomo kdaj izvedeli za racio, ki je vodil odločevalce, da so se v take projekte sploh podali.
Iz izjave, ki jo je dal g.Kraševec Delu je moč sklepati, da so Zvoni samo pri nakupu delnic Petrola izgubili 40 milijonov evrov. Naj mi nekdo pojasni, kako je mogoče nakup delnic Petrola v vrednosti preko 50 milijonov evrov na vrhu delniškega balona pojasniti s skrbjo za financiranje pastoralne, karitativne, kulturne in šolske dejavnosti?
Prevzem holdingov Zvon 1 in Zvon 2 s strani gospodarstva Rast prav tako ni bila ekonomsko najbolj logična poteza, ki pa se sedaj, ko sta oba holdinga na robu stečaja kaže kot poštena poteza do malih delničarjev in vlagateljev certifikatov. Konec koncev je imel leta 2005 vsak delničar, možnost izstopiti po ceni dobrih 7 evrov za delnico.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Stečaju se bo mogoče izogniti le, če se bodo banke pustile ostriči in če se bo lastništvo sedanjih lastnikov holdingov zmanjšalo na minimum. Vlagatelji ali kupci, ki bi reševali probleme lastnikov ali bank ne obstajajo. Da bi bile banke pripravljene odpisati del dolgov, pa bi morala biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da se pojavi verodostojen vlagatelj, ki bo zagotovil nadaljnje poslovanje in postopno vračilo neodpisanih dolgov in drugi, da banke v državni lasti dobijo politično pokritje za delni odpis dolgov. Da, bi se zgodilo slednje, pa je potreben čudež, saj so gospodarji državnih bank bolj osredotočeni na politične koristi, ki jim jih lahko prinese kolaps cerkvenega, štajerskega finančnega konglomerata kot pa na poslovne koristi bank.
