Ni se nam zgodil irski scenarij! Slovenci s(m)o zavrnili sporni ZZZDR. Referendum se je izkazal, za (edino) zagotovilo, ki lahko vladajoči večini, da zaušnico. Pa čeprav misli, da je pametnejša, sodobnejša, superiornejša, skratka boljša … Slovenska aktivistična levica se je stehtala. In njen rezultat je pičel.
Nič ni pomagalo:
– Ne to, da so se ZA deklarirali nekateri najvišji državni voditelji (predsednik države, vlade, bivši predsednik …);
– Ne to, da se je večina novinarske srenje zavestno postavila na stran ZA in je aktivno agitirala zanje;
– Ne to, da so vztrajno ponavljali, da se ne bo nič spremenilo;
– Niti blatenje odločitve Ustavnih sodnikov, da je sploh dopustilo referendum;
– Ne to, da so nasprotnike zakona vztrajno imenovali lažnivce;
– Ne to, da so nasprotnike ves čas omalovaževali, jih pokroviteljsko podcenjevali in pošiljali v kameno dobo;
– Ne to, da so imeli iz tujine znatno podporo istospolnih lobijev;
– Ne v mavrične barve (z davkoplačevalskim denarjem) odet Ljubljanski grad. Še več, verjetno je bil kdo zaradi tega proti;
– Ne edino javno soočenje na RTV SLO, z vsemi nespretnimi nasprotniki zakona, ki ga je spremljal pravi pogrom na družabnih medijih in ki se je verjetno prav zaradi tega obrnil proti podpornikom zakona;
– Niti nestrpnost levih aktivistov, ki so imeli strpnost le v zapisanih programih, sicer pa jih je izdajal že njihov besednjak;
– Niti izogibanje argumentov in igranje le na čustva;
– Niti ustvarjanje diferenciacije med verniki, na tiste progresivne in one zadrte;
– Niti številni čustveni izlivi različnih aktivistov, ki so predstavljali, kako je napočil čas, za drugačne paradigme;
– Tudi petje revolucionarnih pesmi, s tem prekinjanje javne debate in skušanje utišanja javnega diskurza na javnem mestu;
– Tudi javno fotografiranje celotne mestne javne uprave v podporo ZZZDR;
– Niti javni pritiski profesorjev aktivistov na študente, glede glasovanja na referendumu;
– Ne to, da so se vztrajno trudili, da bi bil ta adventni čas zaradi vsega naštetega žalosten in depresiven;
– …
Vsaj v toliko so imeli prav, da se jutri ne bo nič spremenilo. In še leto dni ne. Upam, da se bo v vmesnem času uredilo tiste stvari, ki so se v referendumski kampanji v zvezi z istospolnimi skupnostmi pokazale pomanjkljive. To naj se zgodi čimprej in s konsenzom vseh! Kajti zdaj že po zaključku referenduma imam vtis, da je aktivistična levica s svojim načinom, najbolj škodovala ravno tistim, na ramenih katerih je hotela iztržiti svoj rezultat.
In ne slepimo se, za istospolne jim ni veliko mar …
