Slovenske demokrate je treba občudovati, ker še vedno verjamejo v Slovenijo kot demokratično državo

Slovenske demokrate je treba občudovati. Ker ne znorijo in ne odgovorijo z enakimi sredstvi, kot to počnejo nasprotniki vlade že 12 tednov zapovrstjo. Foto: STA

Slovenske demokrate je treba občudovati. Ker ne znorijo in ne odgovorijo z enakimi sredstvi kot nasprotniki vlade, ki so angažirali so celo tuje strokovnjake za netenje nemirov in organiziranje demonstracij.

Kitajski virus, ki je v Slovenijo prišel iz severne Italije in verjetno še iz kje, je državo in državljane temeljito pretresel. Kaj takega ni nihče pričakoval. Nihče si ni mislil, da bo celo medicinska znanost odpovedala, saj tovrstne bolezni ni nihče poznal. Dobesedno so delali čudeže. Ne samo zdravniki, tudi vse osebje, ki z njimi sodeluje.

Zgodovina poosamosvojitvene Slovenije je zgodovina sovraštva in obračunavanja z Janšo

Za Slovenijo je bila katastrofa še toliko hujša, ker se je izbruh bolezni pokril z odstopom vlade, katere predsednik je bil dobesedno sramota za tako odgovorno nalogo. Ne samo da je bolezen podcenjeval, javno poniževal tiste, ki so ga opozarjali, kaj nam preti, ampak je zapustil krmilo vlade in prazna skladišča nujno potrebnih pripomočkov za take primere. Strahopetnost in neodgovornost! Nadaljevanje je znano. Janša je tretjič sestavil vlado, s samo njemu lastno energijo potegnil voz iz blata in Slovenija velja za državo, ki je bila v boju s katastrofo ena najuspešnejših držav v Evropi in na svetu. Od 1. junija uradno pandemije ni. Vlada si prizadeva, da bi državljani ostali trezni in previdni.

Zgodovina poosamosvojitvene Slovenije je zgodovina sovraštva in obračunavanja s človekom, ki ima za največji dosežek v zgodovini Slovencev odločilne zasluge. Seveda brez sodelavcev in podpore večine državljanov ne bi uspel. Sovražijo, in to na smrt, ga bivši komunisti, ker jim je ogrozil privilegije, sovražijo ga jugoslovenarji vseh vrst, sovražijo ga še posebno oni, ki smatrajo, da človek s podeželja mimo volje partijskih elit ne sme na tak položaj. Mnogi so se trudili, da bi dokazali, da vse zasluge pripadajo Kučanu. Zlasti ti, ki imajo odločilno besedo v osrednjih medijih, posebno na državni televiziji, že desetletja vodijo organizirano blatenje. Niso še uspeli! Dovoljujejo si vse. Ne samo kriminaliziranje osamosvojitve, celo blatenje Janševih otrok, ko so ti bili še praktično dojenčki. Vzeli so mu poslanski mandat in ga kot vodjo opozicije zaprli. Verjetno je edini med slovenskimi politiki in državljani, ki ga taka dejanja ne zlomijo, ampak celo notranje krepijo.

Še predno je vlada nastopila mandat, so bile organizirane demonstracije. Te se tedensko ponavljajo. V ozadju so komunisti, za povečanje politične surovosti so celo zamenjali svojega voditelja Židana z evropsko poslanko Fajonovo. Delujejo preko tako imenovane »civilne družbe«, ki jo, kadar so na vladi, fantastično podpirajo. Ocene segajo do 10 % letnega državnega proračuna.

Če bi država denar za »civilno družbo« porabila za zdravstvo, znanost, kulturo, vojsko, bi bila brez težav, ki pri državljanih počasi načenjajo upanje, da bo Slovenija normalna država.

Slovenske demokrate je dejansko treba občudovati, ker ne odgovorijo z enakimi sredstvi kot nasprotniki vlade

Angažirali so celo tuje strokovnjake za netenje nemirov in organiziranje demonstracij. Seveda poznajo te v času omejitev določenih človekovih pravic, ki jih zahtevajo strokovnjaki proti epidemijam, tudi v drugih državah. V Sloveniji so te izrazito ideološke. Zahtevajo odstop vlade in celo uboj (!) Janše. To je edini cilj. Epidemija jih ne zanima. Nekateri celo trdijo, da si jo je Janša izmislil, da lahko vlada.

Seveda grozijo tudi njegovim pristašem. V tednih, ko se spominjamo 75-letnice masovnih povojnih pobojev v Kočevskem rogu in drugod v Sloveniji, zaradi njih ni bil nikoli nihče obsojen, komunisti so poskrili ali uničili dokumentacijo, je mnoge ljudi strah. Posebno tiste, ki vedo, da so nekdanji za prigrabitev oblasti sposobni vsega. Množični nedavni zločini, ne v Kambodži, ampak v nekdanji Jugoslaviji, na primer v Srebrenici, dokazujejo, da imajo znotraj sebe še vedno tovrstne »strokovnjake«.

Vemo za zločine, zločincev ni. Ne sme se jih imenovati. Največji spomeniki v državi so posvečeni njim.

Komunisti, ki vse skupaj vodijo, so pri svojem delu zelo iznajdljivi in vedno delujejo na več področjih: netenje nezadovoljstva, vzpodbujanje sovraštva, nestrpnosti … do norenja in zlorab demokracije v parlamentu. Samo potrjujejo, da jim človeško življenje nič ne pomeni, da so za oblast pripravljeni vse žrtvovati.

Slovenske demokrate je dejansko treba občudovati. Ker ne znorijo in ne odgovorijo z enakimi sredstvi, ker še vedno verjamejo v Slovenijo kot demokratično državo. Skrajni čas je, da jim rojaki v tujini priskočijo na pomoč in v okoljih, kjer delujejo, širijo resnico o stanju v Sloveniji. Kot v času osamosvojitve, katere tridesetletnico bomo naslednje leto proslavljali.