Muslimanski skrajneži so vdrli v redakcijo nekega časopisa in pobili 12 ljudi. Ker jim ni bilo všeč, kako ta časopis piše in kaj riše.
To je nasilje, za katerega ni prav nobenega opravičila, niti izgovora. Če ti v naših krajih ni všeč, kaj nekdo napiše ali nariše, bentiš za šankom ali na družabnih omrežjih. Če je huje, časopis odpoveš. Napišeš ostro pismo bralca. V skrajnem slučaju pisca tožiš na sodišču.
Taki so tukaj pri nas v Evropi običaji in če komu niso všeč, naj se preseli v državo, kjer ti za napačno karikaturo odsekajo roko, s katero si jo narisal. Tukaj jih ne in jih v imenu kakšne multikulturnosti ne bomo začeli. Niti ne bomo dopustili, da bi nas s terorističnimi grožnjami ustrahovali. Kot so poskusili, od fatve Salmana Rushdija do kibernetskega vdora v Sony.
Ko si v Rimu, se vedi kot Rimljan
Zelo star pregovor pravi, ko si v Rimu, se vedi kot Rimljan. To velja za nošenje burke po Evropi in skrivanje las ali celo obraza, kadar zahodnjakinja obišče muslimansko državo. In velja za to, kaj se oglaša iz najvišjih točk verskih objektov, zvon ali glas.
Vsi drugačni, vsi enakopravni, v redu. Sem za. Ampak tudi vsi enaki pred zakonom. Našim, evropskim zakonom. Ki je kodifikacija naše morale in vrednot. Ja, naše. Dokler smo mi zanje “oni”, potem pač ne moremo tiščati glave v pesek, češ saj smo vsi mi “mi”.
Nič od zgornjega ne prepričuje, da ne bi bili dobri sodržavljani, sosedje, prijatelji. Več spoštovanja do njihove narodnosti, kulture, boga izkažemo s priznavanjem, da to obstaja, kot z zanikanjem, da so to neki zastareli koncepti, za katere je najbolje, da jih tudi oni pozabijo.
Multikulturnost kot izgovor
Take neprijetne stvari mora biti sposobna povedati država, politika. Leporečje in floskule o strpnosti in sožitju ne bodo dovolj. Kot, spomnimo, niso bile dovolj tiste o bratstvu in enotnosti v prejšnji državi.
Zagovorniki multikulturnosti niso prav nič multikulturni, kadar po Bližnjem vzhodu kamenjajo prešuštnike, amputirajo ženske spolne organe ter ljudem sekajo noge in roke. V najboljši tradiciji kolonialne večvrednosti te kulturne razlike v dojemanju humanizma obsojajo. S tem pokažejo, da je domače sklicevanje na multikulturnost zgolj izgovor, da se ne soočijo s spopadom civilizacij na svojih tleh.
Pozneje bom pojasnil, da je to zato, ker ne razumejo pripadnosti civilizaciji ali narodu in ne razumejo koncepta svetosti. Zato so tudi popolnoma nesamozavestni, ko gre za njihovo lastno civilizacijo. Najbolje se počutijo, če se lahko na kak način dajejo v nič ali če sem jim pripisuje občutek krivde. Če kaj naredi musliman npr., je to že zaradi česa, kar smo zakrivili zahodnjaki, od križarskih vojn do Busheve intervencije v Iraku. Neumnost!
V tem precepu, kako biti proti islamskemu terorizmu in vseeno ostati multikulturno napreden, je inteligenca glavo vtaknila v pesek svobode govora.
Karikature Mohameda so globoko žaljive
Pesek zato, ker pravica do svobode govora ni nekaj absolutnega. Nobena pravica nikoli ni absolutna, ampak sega le do tam, ko poseže v pravico nekoga drugega. In svoboda govora prvega trči ob pravico do dostojanstva drugega.
Na tej točki odpove zlato pravilo, temelj razsvetljenske etike, namreč, ne delaj drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi naredili tebi.
Raziskave evolucijskega psihologa Johnatana Haidta kažejo, da se ljudje različno naslanjamo na moralne temelje, s katerimi smo rojeni. Levičarji se naslanjajo predvsem na občutek za skrbnost, pravičnost in svobodo, desničarji pa poleg teh dodatno še na spoštovanje, pripadnost in svetost.
Levičarji se norčujejo iz Mohameda ali Device Marije
Znanost torej ugotavlja, da imamo desničarji občutek za vse. Levičarji nimajo občutka za svetost in se norčujejo iz npr. Mohameda ali Device Marije. Nimajo občutka za pripadnost in se norčujejo iz domoljubja. Praznovanje državnih praznikov in mahanje z nacionalnimi zastavami se jim zdita patetična. Upodabljati besedo domovina se jim zdi relikt 19. stoletja.
Ker njim ni nič sveto, se jim zdi, skladno z zlatim pravilom, da se lahko poljubno norčujejo iz česarkoli svetega drugim. Češ da ne delajo nič takega, kar ne bi hoteli, da drugi delajo njim. Mi se bomo norčevali iz Mohameda in nas ne moti, če se vi norčujete iz Kristusa. Ali Marxa. Tako in tako je religija samo opij za ljudstvo. Če mi prenesemo, boste tudi vi.
Tako razmišljanje po zaslugi mnenjskih voditeljev v Evropi postaja mainstream. Celo med staroselci povzroča odtujenost do domovine in njenih tradicij, kaj šele med prišleki. Zadnji pa imajo bistveno bolj izrazit moralni temelj pripadnosti in svetosti.
Več lahko preberete na Planet Siol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
