Slovenski mediji so kritični in zelo občutljivi na pritiske glede svojega poročanja. A novinarji pogosto niso profesionalni, ker pomešajo dejstva in lastna mnenja. Prav tako so izrazito naklonjeni levosredinski politični opciji, je maja 2004 ugotavljal veleposlanik ZDA v Sloveniji Johnny Young v depeši, ki jo je razkril WikiLeaks.
/ … /
Young ugotavlja, da je v demokratični in ustavni republiki Sloveniji svoboda govora in tiska zagotovljena, informacijsko okolje je zelo odprto, vladne in zasebne institucije imajo sofisticirane spletne strani in veliko dela je mogoče opraviti preko elektronske pošte in interneta.
A medijsko okolje v Sloveniji je bolj težavno in zelo kritično do ZDA, nadaljuje Young. “Glavni tiskani mediji jasno izražajo in priznavajo naklonjenost levi sredini. Slovenska zgodovina, kombiniranje komunizma in Titovega koncepta ‘samoupravljanja’ so oblikovali novinarje, ki na splošno ne zaupajo vladam in ki hitro kako informacijo označijo za propagando, ljubosumno čuvajo svojo neodvisnost, zavzemanje skrajno kritičnih stališč pa dojemajo kot naravno v njihovi nadzorni vlogi in na nek način tudi kot priložnost, da si ustvarijo ime,” je menil Young.
/ … /
Kot je ocenil, je v slovenskem časopisju preveč uredniških komentarjev, novinarji pa pogosto mešajo poročanje s komentiranjem. Poleg tega komentatorji pogosto zbirajo novice iz sekundarnih virov in sestavljajo svoje prispevke skoraj izključno zgolj iz lastnih idej in komentarjev, namesto da bi jih podprli z zunanjimi mnenji in idejami.
Raziskovalnega novinarstva, kakršno je v ZDA, se v Sloveniji ni razvilo, deloma tudi zato, ker uredniki ne želijo ali pa ne morejo dovoliti novinarjem, da porabijo več tednov za razvoj, raziskavo in spremljanje ene same zgodbe. Deloma je morda to tudi posledica relativno nove zakonodaje glede dostopa do informacij javnega značaja, je ugotavljal veleposlanik ZDA.
Več: Reporter
