Delo: D. Rupel o zapiranju odprtosti

Slovenska ‘tranzicijska levica’ si ne prizadeva prikrivati le resnice o sedemdesetih oziroma osemdesetih letih, ampak hoče zamegliti 
tudi dejstvo, da je zmagala odprta družba 
kot utelešenje svobodomiselnosti.

/ … /

Odločitev o zapiranju arhivov, ki se sklicuje na domnevno neustavnost veljavnega zakona iz leta 2006, je bila po vsem videzu povezana z ustavno obtožbo proti predsedniku Danilu Türku. V tej obtožbi, v parlamentarni razpravi (2. marca 2010) o Türkovem odlikovanju Ertla in v polemikah, ki so sledile na Koroškem in v Sloveniji, je bilo postavljeno vprašanje o predsednikovi obveščenosti o bombnem napadu v Velikovcu leta 1979. To vprašanje je bilo utemeljeno s Türkovo nekdanjo funkcijo v organu SZDL, ki se je ukvarjal s slovensko manjšino na Koroškem. Bombni napad je Stane Kavčič v svojih spominih označil kot udbovsko operacijo, ki so jo bili naročili tedanji slovenski politični oblastniki.

/ … /

Slovenija se je s Türkovim odlikovanjem Ertla simbolično poistovetila z Jugoslavijo, z novim zakonom o cenzuri pa se je pravno poistovetila z razpadlo državo. Pozanimal sem se tudi o arhivih v drugih državah. Leta 2006 so v nemškem Bundestagu za pooblaščenko, ki skrbi za dostop do arhivov Stasija, z večino 486 : 60 izvolili Marianne Birthler. Po televizijski oddaji mi je eden od udeležencev mimogrede rekel, da ščitijo osebe, ki živijo v tujini, in naj se o tem pozanimam pri znanem koroškem diplomatu.

/ … /

O tem (Op. WikiLeaks) piše Slavoj Žižek (Spodobno vedenje v dobi WikiLeaks) v novi številki London Review of Books. Žižek zavrača razlago WikiLeaks kot »novega poglavja v slavni zgodovini boja za ‘svoboden pretok informacij’ in za ‘pravico državljanov do obveščenosti’«. Žižek primerja WikiLeaks z boljševiško vlado, ki je leta 1918 objavila vse tajne listine ruske carske diplomacije, in ugotavlja, da »WikiLeaks ogroža formalno delovanje oblasti« in nas spodbuja, da dosežemo drugačno delovanje oblasti, ki bi preseglo meje predstavniške demokracije«.

/ … /

S tem v zvezi je zanimiv članek urednika časopisa New York Times Billa Kellerja, WikiLeaks: pogled od znotraj (WikiLeaks: The Inside Story), ki so ga 28. januarja objavili v International Herald Tribune. Keller opozarja: … da so pooblaščena uredništva (Der Spiegel, El Pais, Le Monde, The Guardian, The New York Times) skrbno izbirala in preurejala (angleško edit ) – v bistvu cenzurirala depeše, ki so jih dobila od WikiLeaks; in da so v skladu s svojo etiko izločala občutljivejše dele.

Ob vsem tem je treba reči vsaj dvoje. Da WikiLeaks kljub najboljšim namenom vendar ni dosegel ravni odkritosrčnosti, kakršna je bila značilna za rusko boljševiško vlado leta 1918; in da so boljševiki praviloma bolj odkritosrčni, kadar gre za rusko carsko diplomacijo, bistveno manj pa, kadar gre za podatke ali sporočila – za svoboden pretok informacij in za pravice državljanov do obveščenosti – o delovanju samih boljševikov.

Več: Delo