Vsega imamo dovolj, zakaj se potem zadolžujemo

Včeraj na uvodni okrogli mizi Socialnega tedna z naslovom “Vsega imamo dovolj, zakaj se potem zadolžujemo”, je dr. Bernard Nežmah, ko smo govorili o možnih rešitvah dolžniške krize (pri nas in v svetu), povedal nekako takole: “Družba ni zrela za odpovedovanje. Odpoved še ni dozorela v posamezniku. Ni dobrih zgledov z vrha.” Se zelo strinjam.

Grčija

Spomnim se, ko sem bil lansko leto v Grčiji, ko smo v Atenah že lahko spremljali ostre proteste pred parlamentom, ko so bile ulice polne do zob oboroženih policistov, ko je znamenita Plaka v Atenah zaradi manj turistov že pošteno samevala, sem na enem od zidov v središču Aten opazil tale zanimiv spisek 10 (grških) zapovedi: 1. Ne delaj. 2. Ne plačuj davkov. 3. Ne plačuj vode. 4. Ne plačuj plina. 5. Ne plačuj elektrike. 6. Ne hodi na volitve. 7. Ne plačuj piva. 8. Ne vozi avtomobila. 9. Ne pij ouza (OPOMBA: grška žgana pijača z aromo janeža). 10. Ne glej CNN. Zelo ilustrativno, kajne?

Grški politiki so na podlagi ugodnih kreditov predvsem nemških in francoskih bank, ki so pravzaprav “metale denar za ljudmi”, pretirano zaposlovali, verjetno predvsem v neučinkoviti državni upravi (ne delaj). Politiki, “scrkljani” z lahkim dostopom do denarja, so ljudem popustili pri plačevanju davkov in celo pri osnovnih življenjskih dobrinah (voda, elektrika, plin) ter se ljudem zamerili do te mere, da niti ne hodijo več na volitve. In če prav razumem, ljudje niti nočejo več plačevati piva (kaj ga potem kradejo?).

Ko ljudem popustiš do te – pa ji recimo grške mere, jih je potem težko spraviti nazaj. Pravzaprav nemogoče. Posledica so krvavi nemiri – tokrat v Atenah in drugih grških mestih. Država potem odreagira s palico (korenčka ni več), čemur sledijo še hujši nemiri, … in začaran krog se začne. Kje se bo ta krog končal?

Slovenija

Se ne dogaja grški scenarij tako tiho in lepo počasi tudi pri nas? Vsak dan nas Pahorjeva vlada zadolži za 10 milijonov evrov. Ljudje, ali se sploh zavedamo, da je to 300 milijonov evrov na mesec in 3,65 milijarde na leto? Rebalans, ki so ga poslanci pravkar sprejeli, zadostuje komaj za en mesec. Kaj pa ostalih 11 mesecev?

Pahorjeva vlada se obnaša (nisem rekel da tako tudi govori) kot da smo v obdobju “debelih krav”, veselo zaposluje v državni upravi in kupuje socialni mir. Davkov ne pobira, razen tam, kjer je to lahko. Četudi vsi vemo, da tako zadolževanje ni pravično do naših otrok, ki bodo morali te dolgove odplačati, četudi vemo da to ne more dolgo trajati, vseeno ničesar ne naredimo. Celo če nas vprašajo, ali nas tako zadolževanje skrbi, temu večinsko pritrdimo, ukrenemo pa nič. Pač pijani od – trenutno še – lahkega denarja. Za nami potop? So what!

Ljudje, po moje je skrajni čas, da “so what” politiki rečemo ne. Vseeno danes upam na nekaj preudarnosti poslancev, vseeno upam, da kmalu pride do volitev. Vseeno upam, da bo po volitvah prišlo do dobrih zgledov z vrha, da bo odpoved počasi dozorela v posameznikih, da bomo kot družba postali zreli za odpovedovanje. V tem vrstnem redu. Če ne, gremo po poti Grčije. Druge poti po moje ni. Dolce far niente se vedno konča.

Foto: Aleš Čerin (zastava) in neznani udeleženec izleta v Grčijo – Gimnazija Želimlje 2010 (10 grških zapovedi)