Drage gospe, gospodične in feministke, na letošnjih volitvah se nam, predvsem pa vam, ponuja velika priložnost, da na čelo države izvolimo eno izmed petih kandidatk. Žensko! Boste zmogle? Bomo v Sloveniji prvič v zgodovini samostojne države za predsednika, oziroma za predsednico mlade Slovenije izvolili žensko?
To vprašanje se mi po predstavitvi petih kandidatk žensk in štirih kandidatov, ponuja samo po sebi. Predvsem pa to vprašanje postavljam volivkam. Še posebno tistim, ki imajo polna usta moške nadvlade, ki trdijo, da jim ne dovolimo na vodilna mesta.
Ne dovolite se zmesti, ker nam mediji in tudi nekateri analitiki nenehno kot nepremagljivega ponujajo edinega moškega favorita aktualnega predsednika Boruta Pahorja. Osebno se mi to zdi tudi nepošteno. Ne vem, zakaj še nobena ženska, razen kandidatk, ni dvignila glasu o neenakosti? Zakaj že v naprej oznanjajo, da Pahor med vsemi osmimi kandidati nima konkurence. Tako početje je do ostalih nepošteno. Kot državljan se vprašam, zakaj potem sploh potrebujemo volitve? Zakaj toliko prahu in denarja za volitve, ko pa je že naprej znan njihov izid. Dovolj bi bila zgolj ponovna potrditev aktualnega predsednika. Toda tako ne more iti v demokraciji, volitve nam ponujajo izbiro. Zato volimo in izvolimo najboljšega.
Neglede na vse prednosti, ki jih ima dosedanji predsednik Republike Slovenije, kot je celo sam dejal, njegova kampanja traja že pet let, bi mediji morali vsem kandidatom vsaj v predvolilnem času nuditi enake možnosti. V tem času naj tudi aktualni predsednik ne bi smel imeti več pozornosti kot ostali, njegova predsedniška vloga naj bi v času enomesečne kampanje bila ‘zamrznjena’.
Volivci in volivke se po petletnem Pahorjevem mandatu smemo vprašati, če smo imeli predsednika, ki je dosledno, tako kot veleva naša ustava, opravljal svojo funkcijo, ki je najvišja v državi? V to smemo podvomiti, samo če se spomnimo, da je v funkciji predsednika RS opravljal dela, ki ne sodijo med predsedniška opravila. Košnja trave, barvanje zidov, kidanje gnoja, … ter še vrsta drugih del gotovo ne sodijo med naloge predsednika države. Zato se upravičeno vprašam, kdo je v času njegove odsotnosti namesto njega opravljal naloge in obveznosti predsednika države?
Prav tako mislim, da je čas, da Slovenci ne izvolimo predsednika, ki ne želi biti, poleg politične, tudi moralna avtoriteta. Zato za naslednjih pet let izvolimo dobrega kandidata ali kandidatko, ki nas bo vse državljanke in državljane s svojo politično in moralno avtoriteto, po sedmih desetletjih razkroja v naši družbi, imel/a za prvorazredne in enakovredne, da se bomo z njegovim / njenim zgledom v naslednjih petih letih počutili srečnejše. Želim, da bo s svojo moralno avtoriteto povzdignil/a glas vsakokrat, ko bo katerikoli politik širil nestrpnost in sovraštvo nad katero koli versko ali politično skupnostjo.
Bo morda to zmogla predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, ki obljublja, da bo boljša od sedanjega predsednika in bo združevala vse enako misleče? Žal pa ni sposobna preseči zamer do sestrske stranke SDS in njenega predsednika? Ali bomo izvolili ministrico za šolstvo izobraževanje in šport, dr. Majo Brenčič, ki je kot profesorica na FDV prejemala nadomestilo za (bog si ga vedi kakšno) pripravljenost? Seveda je denar, ko so to razkrili mediji, tudi vrnila. Saj sploh ni vedela povedati za kakšno pripravljenost za delo je šlo. Zapomnili pa smo se je predvsem, kako je ‘bentila’ zaradi blagoslovitve prostorov, namenjenih za šolsko dejavnost, na Polici pri Grosupljem. Po teh njenih izjavah mirno sklepam, da je njena strpnost do drugače mislečih zelo vprašljiva, še posebno do nas kristjanov.
Kandidatka stranke Glas za otroke Angelca Likovič, ki je bila pred upokojitvijo učiteljica in ravnateljica, nam obljublja nekaj, kar ne sodi med pristojnosti predsednika države. Morda ji bodo njeni svetovalci le pojasnili razliko med predsednikom države in ministrstvom za delo in socialo in bo med kampanjo spremenila svoj predvolilni program? Še je čas!
V času slovenskega osamosvajanja najmočnejša stranka SLS v ogenj pošilja mlado gospo, ki ji, tako se zdi, niso povedali, kaj pomeni biti kandidat za predsednika države in kakšne so njegove pristojnosti. Nosilec najvišje funkcije v državi je namreč pet let in to24 ur na dan v službi državljank in državljanov, zato mu časa za kuhanje marmelade in vlaganje kumaric najbrž ne ostane veliko.
Edina od ženskih kandidatk je samo Romana Tomc iz SDS ob vložitvi kandidature povedala, da bo predsednica vseh Slovencev in državljanov. Dejala namreč je, da bo, če bo izvoljena, predsedniško funkcijo opravljala s polno politično in predvsem z moralno odgovornostjo do vseh državljank in državljanov ter do države, ki jo bo predstavljala doma in po celem svetu. Ali ji bomo verjeli in zaupali svoj glas, je odvisno od nas? Res je, da je, da jo javnost ne pozna, kar še ne pomeni, da njene odlike niso primerne za predsednico. Znanja, ki ga ima in si ga je pridobila v evropskem parlamentu s funkcijami, ki jih tam opravlja, ne moremo zanemariti.
Prav tako ne smemo zanemariti sposobnosti in vrlin, ki jih imajo ostale štiri kandidatke za najvišjo politično funkcijo v naši državi.
Dobro da stranka Desus nima svojega kandidata, ker bi le ta že v prvem krogu, od svojih (potencialnih) članov, na katere se strankarski voditelji tako radi sklicujejo, prejel nezaupnico. Saj imamo upokojenci kljub starosti še dober spomin. So pa kandidaturo Boruta Pahorja, ki ga podpira stranka SD, naslednica Komunistične partije, podprli nekateri vidni člani Desusa, med njimi tudi predsednik Karl Erjavec.
Sicer pa aktualni predsednika države in kandidat za še en predsedniški mandat ni brez nahrbtnika preteklih funkciji, ki jih je opravljal. Kot predsednik vlade (2008 -2012) je sklenil sporazum s Hrvaško, da je le ta pristala na rešitev mejnega spora z arbitražo. Zaradi prisluškovalne, a nikoli razjasnjene afere, je Hrvaška sredi dela arbitražnega sodišča od sporazuma odstopila. »Nad nami je samo Bog«! so dejali na Hrvaškem. Sloveniji pa so ostali veliki stroški, njeno ozemlje in število prebivalstva pa se je spet zmanjšalo kot že nekajkrat v novejši zgodovini. Saj ne smemo pozabiti, da smo po razglasitvi arbitraže izgubili 20 % Piranskega zaliva in smo ostali brez proste poti do mednarodnih voda, 60 naših državljanov in državljank pa bo ostalo na hrvaški strani mejne črte.
Ljubljanska banka je od novembra 2008 in do 2010 »oprala« milijardo ameriških dolarjev. Aktualni predsednik RS in kandidat za nov predsedniški mandat je bil v tem času predsednik Vlade RS. Imel je na voljo vse informacije, saj je bil na vrhu državnega aparata, tudi Sove, da bi preprečil »pranje« denarja, ki je bil očitno namenjen iranskemu jedrskemu oboroževalnemu programu, in tudi ni ustavil gradnje TEŠ6, ki nas je davkoplačevalce zaradi netransparentnih pogodb z dobavitelji stala kar nekaj sto milijonov preveč.
Ostali trije kandidati so moškega spola. Če prvega omenimo župana Kopra, ki ga je v času svojega županovanja uredil v lepo obmorsko mesto, bomo volili še kamniškega župana in enega popolnoma neznanega kandidata. Bomo volili župana Kamnika, ki se je pred zasedbo županskega stolčka norčeval iz funkcije predsednika države. Še posebno iz pokojnega predsednika dr. Janeza Drnovška. Mu bo uspel preboj na prestol, katerega je pred tem opljuval. Deveti kandidat stopa v igro javnosti popolnoma neznan.
Zato lahko le upamo, da bomo v času predvolilne kampanje vse kandidate in kandidatke bolje spoznali in ocenili. Kajti po njih delih jih bomo spoznali in le enemu/eni izmed njih zaupali najvišji politični in moralni položaj naši državi.
