Vlada izriva društva v javnem interesu iz središča družbenopolitičnega dogajanja na mestno obrobje

Skupna stališča društev v zvezi z namero najemodajalca – Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije, da preseli najemnike s Cankarjeve 1 na Linhartovo 13 v Ljubljani

Svetovni slovenski kongres, dr. Boris Pleskovič

Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Franci Feltrin

Združenje Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilič v imenu Sergija Pelhana

Društvo za Združene narode za Slovenijo, mag. Danijel Crnčec

Slovensko društvo za mednarodne odnose, dr. Jožef Kunič

Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov, Peter Toš

Najprej je potrebno razčistiti pravno dilemo – omejitev najema za 10 letno obdobje. Cilj te določbe ni prenehanje najemnega razmerja ampak preveritev obstoja pogojev za njegovo nadaljevanje in sklenitev nove pogodbe. Pogoj  najema teh prostorov v državni lasti je opravljanje dejavnosti za katera so bila društva kot del civilne družbe ustanovljena. Vsa društva ocenjujemo, da je današnji obseg dejavnosti neprimerljivo večji od njenega obsega po ustanovitvi. V preteklem 10 letnem obdobju so vsa naša društva pridobila od svojega matičnega ministrstva za zunanje zadeve status društva, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu. Ta status povečuje tudi odgovornost države do naših društev.

Ugotavljamo, da so podani vsi pogoji za nadaljevanje dosedanjega najema na centralni mestni lokaciji, Cankarjevi 1. Na pobudo MJU smo opravili ogled ponujenih prostorov za menjavo na Linhartovi 13 in enotno ocenili, da ti prostori niso primerni za nadaljevanje naših dejavnosti. Navedeni prostori ne ustrezajo sklepu Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki določa: da se našim društvom zaradi pomena njihove dejavnosti morajo zagotoviti »ustrezni in primerni prostori« za nadaljnje nemoteno delovanje. Ponujeni postori niso ustrezni niti po lokaciji, razpoložljivem obsegu oz. kvadraturi, tako posamični za posamezno društvo kot skupni za vsa društva, ter dosegljivosti za članstvo, ki za opravljanje dejavnosti te prostore obiskuje. Zato zahtevamo dosledno in v polnosti uresničitev sklepa citiranih teles DZ RS s strani Vlade RS. Menimo, da je le takšen odnos edino sprejemljiv.

V izrivanju društev iz središča mesta na rob prepoznavamo odrivanje društev institucij civilne družbe v javnem interesu iz središča družbenopolitičnega dogajanja v glavnem mestu na obrobje in s tem več kot zgolj simbolno degradiranje tega dela civilne družbe in slovenske družbe kot celote kot pomembnega za sedanjost in prihodnost družbe ter njene odprtosti v svet.

MJU utemeljuje odpoved najemne pogodbe s prostorskimi potrebami Banke Slovenije (v nadaljevanju BS). BS želi, na kar so nas opozorili notranji viri, razširiti svojih nekdanjih 11.000 m2 pisarniških prostorov iz obdobja polenih pristojnosti samostojne državne banke pred našim vstopom v EVRO in izgubo številnih pristojnosti, ter kasnejšo razširitvijo teh prostorov za dodatnih 1883 m2 v zadnjih dveh nadstropjih Cankarjeve 1, po pripovedi nekaterih uslužbencev potrebnih za protokolarne potrebe. V tem primeru gre za kupoprodajo državne lastnine od ene državne ustanove v last druge za namene, ki so dvomljivo upravičeni in v državnem interesu. Za svoje protokolarne potrebe ima BS na razpolago preko ulice hotel Slon, ki storitveno in prostorsko zadovoljuje vse njene protokolarne potrebe. Dovoljujemo si oceno, da ta pogodba ne bo naletela na odobravanje slovenske javnosti. Prav tako pa ne more biti racionalno družbeno upravičenje za poizkus izrinjanja petih, edinih civilnih društev z dejavnostmi v javnem interesu na področju zunanjih zadev, na mestno obrobje.

Nobeno od naših društev ne pristaja na obravnavo kot da gre za društva ljubiteljev krompirja kot samostojne jedi. Zato tudi v prihodnjih postopkih pričakujemo postopke, ki bodo oprti na soglasje vseh strani v teh razmerjih. Pričakujemo, da MJU ne bo pristopilo k podpisu končne prodajne pogodbe vse dokler tako soglasje nebi bilo doseženo in pravno zavezujoče zapisano v ustreznih pogodbah.

Vsa naša društva v katerih se izvaja ogromna količina volonterskega dela, tudi v prihodnje pričakujejo podporo države in njenih upravnih organov. Zato načina dosedanje obravnave tega vprašanja s strani MJU ne odobravamo. Naša društva niso nikakršne zastojnkarske ustanove, ki bi morale biti zadovoljne z vsako ponujeno rešitvijo. Kot del civilne družbe predstavljamo pomemben  in nepogrešljivi del njene demokratične organiziranosti. Prav tako naj poudarimo našo skupno željo po ustrezni rešitvi nastalega problema. Poudarim pa naj tudi, da nobeno od naših društev ne bo pristajalo na pravniško ali kakršno koli drugo pravno-upravno nasilje, ki bo nasprotovalo civilnim ciljem našega združevanja in koristim naših dejavnosti za slovensko družbo.

Želimo da se dialog nadaljuje, saj je problematika nameravane selitve tudi političen problem.