Prašič in prasica sta v literaturi in družbenem življenju običajni označbi nosilca funkcije v družbi. Ta je do ljudi nekorekten in funkcijo uporablja in zlorablja za nepoštena ravnanja.
Kaj se zgodi, ko človek prašič dobi oblast v svoje roke
Prašič in človek prašič sta simbol oblastnika, ki ne bi smel dobiti oblasti v svoje roke. Tudi sodne oblasti ne. In to že od slavne novele “Živalska farma” George Orwella, kjer je med živalmi na farmi oblast prišla v roke prašiču, ki se je nato znašal nad ostalimi. Mladinska knjiga, na primer, ima v svoji zadnji izdaji Živalske farme na naslovnici prašiča v uniformi in zraven dopis “V politični satiri Živalska farma je Orwell človeške lastnosti uspešno posodil živalim in na odličen način prikazal, kaj se zgodi, ko človek prašič dobi oblast v svoje roke.” Prašič in prasica sta zato vrednostni oznaki, ki sta v nekaterih okoliščinah zoper predstavnike vseh treh vej oblasti zaščiteni s svobodo izražanja.
Tudi po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je “prasica” običajna slovenska beseda, ki je druga beseda za malovrednega človeka. SSKJ tako piše: “Prasica: ničvreden, malovreden človek” in SSKJ dodaja primer stavka: “ti nisi prijatelj, prasica si”. Po SSKJ z besedo “prasica” lahko označujemo tudi umazanega človeka in SSKJ daje primer “kakšna prasica pa si”.
Celotno besedilo pritožbe je dostopno tukaj.
