Vidovdanska ustava je bila prva ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), ki jo je sprejela ustavodajna skupščina 28. junija 1921, na praznik sv. Vida (srbski narodni praznik). Z njo so uzakonili srbski centralizem in unitarizem, država pa je postala ustavna monarhija. Kralj Aleksander I. Karađorđević je dobil pooblastila za potrjevanje zakonov, sklicevanje parlamenta in postal je vrhovni vojaški poveljnik. Ustavo je kralj razveljavil 6. januarja 1929 in uvedel diktaturo. Od slovenskih strank se glasovanja o ustavi niso udeležili poslanci Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) in Slovenske ljudske stranke (SLS), ki so protestno zapustili konstituanto. Pašičeva vlada je bila s tem v veliki zadregi, vendar je dan pred glasovanjem sklenila sporazum z muslimani (Džemijeta) in s poslanci Samostojne kmečke stranke (SKS) in tako ustavo z navadno večino sprejela (54%). Vidovdanska ustava, ki je vključevala tudi dedno monarhijo, je vzpostavljala parlamentarizem in zagotavljala temeljne državljanske svoboščine: pravno enakost državljanov, osebno svobodo, svobodo veroizpovedi, svobodo tiska, nedotakljivost stanovanja in zasebne lastnine itd., vendar z določenimi omejitvami. Posledica te ustave je bilo ukinjanje avtonomnih pokrajinskih vlad, med drugimi je bila 12. julija 1921 razpuščena tudi Deželna vlada za Slovenijo.
Foto: Wikipedia
