V času, ko je bilo v zvezi s pandemijo covida-19 najhujše mimo in je vlada uvrščala projekte v načrt za okrevanje in odpornost, se je zavedala nujnosti gradnje nove veterinarske fakultete. Prostorska stiska, raztresene in nefunkcionalne stavbe ob Cesti v Mestni log ter na Gerbičevi ulici so že dolgo pestile tam zaposlene in študente, pa tudi živalim na klinikah fakultete se ni godilo najbolje. Študij veterine v Ljubljani poteka sedemdeset let, od leta 1953, na oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterino, od leta 1990 pa na samostojni Fakulteti za veterino, članici UL. Kdaj, kje in kako so pridobivali prostore za svojo dejavnost, je težko na hitro ugotoviti. V tem članku bomo izpostavili le kratek zgodovinski oris dogajanja s stavbami ob Cesti v Mestni log, nacionaliziranim Zavetiščem sv. Jožefa.
Usmiljenke in Zavetišče sv. Jožefa
Hčere krščanske ljubezni ali na kratko usmiljenke so v tridesetih letih prejšnjega stoletja svojo obsežno gospodarsko dejavnost preselile iz središča Ljubljane, z Vidovdanske, na novo pristavo v južno predmestje, v Mestni log. Vedeti moramo, da so usmiljenke skrbele za preživljanje okoli šeststo ljudi: dvesto umobolnih, stotine starih in obnemoglih (hiralcev) ter seveda zase. Veliko umnega gospodarjenja je bilo potrebnega, da so oskrbovale in nahranile tolikšno množico. Zato ne čudi velikopotezni načrt stavb, ki jih je v Mestnem logu zgradil v tedanji Ljubljani najuglednejši gradbeni mojster Matko Curk (znani in priznani Plečnikov izvajalec). Štiri poslopja: 70-metrski hlev za konje in krave, 70-metrski svinjaki, 70-metrska remiza, 40-metrsko dvonadstropno upravno poslopje s kuhinjo, kapelo, stanovanji, prostori za umobolne. 27. julija 1938 je škof Gregorij Rožman blagoslovil zavetišče in daroval prvo mašo v kapeli.*
S tem pa karitativno-poslovni podvig usmiljenk v Ljubljani še ni bil končan. Na Vidovdanski so leta 1939 dale zgraditi nov upokojenski dom z najvišjim bivalnim standardom tistega časa: lastna pekarna, ogromna kuhinja, centralno ogrevanje. Danes je v tej zgradbi državni dijaški dom.
Druga svetovna vojna in komunistična revolucija sta usmiljenkam zadali hude udarce. Kar je začel nemški okupator z oviranjem dela in razseljevanjem usmiljenk, so temeljito dokončali komunisti. V bridkem letu 1948 (na 8. marec!) so vrgli vse usmiljenke iz bolnišnic in drugih ustanov, jim pokradli vse premoženje ter jih pregnali iz njihovih redovnih hiš in ustanov. Nekatere so dale slovo redovništvu, nekaj ostarelih jih je pristalo v nemogočih bivanjskih razmerah v Raki pri Krškem, zelo veliko pa se jih je odpravilo v pravoslavni del nekdanje Jugoslavije, kjer so jih sprejeli odprtih rok in cenili njihovo strokovnost in razdajanje za bolnike. Tudi sedež province so preselile v Beograd.
Spomin na Zavetišče sv. Jožefa v Mestnem logu je povsem zbledel. Namesto skromnega obeležja, ob katerem bi obiskovalci fakultete lahko spoznali, kaj je vzrok tako posebni arhitektonski zasnovi skupine stavb, se na pročelju osrednje stavbe, kjer je bila nekoč niša s kapelico, bohoti spominska plošča, na kateri so pod peterokrako zvezdo zapisani veterinarji, ki so v vojni in revoluciji izgubili življenja.
Temelji nove veterinarske fakultete
V prvih mesecih lanskega leta se je z gradbišča nove veterinarske fakultete, ki naj bi zrasla v soseščini stavb Zavetišča sv. Jožefa ob Cesti v Mestni log, širil velik hrup, kar je močno vznemirjalo stanovalce v radiju vsaj en kilometer od gradbišča. Ne samo hrup, zelo zaskrbljujoče je bilo tudi tresenje zdrizaste barjanske zemljine in pokanje okoliških stanovanjskih hiš. Po pritožbah bližnjih stanovalcev je prišlo na dan, da sta zaradi pocenitve projekta ali projektant ali gradbeno podjetje izbrala za temeljenje stavb neprimerno tehnologijo. V tla so zabijali na stotine industrijsko izdelanih železobetonskih pilotov in s tem povzročali opisane težave. Izognili so se dražji tehnologiji: vrtanje, vstavljanje jeklene armature, zalivanje z betonom. Podjetje Dema plus je z zabitimi piloti in temeljno ploščo končalo prvo fazo gradnje že spomladi. Od tedaj gradbišče sameva in zato se opazovalci (ne)dogajanja zaskrbljeno sprašujemo, če bomo v svobodi zapravili (preusmerili v NVO) namenski denar za novo fakulteto iz naslova okrevanja in odpornosti. Mariborska infekcijska klinika je namreč izvisela in nova ljubljanska medicinska fakulteta je pod vprašajem. Le zakaj naj bi se veterinarski fakulteti godilo bolje?
Še rabimo veterinarje?
Zdi se, da je vlada, ki ima v sicer prazni glavi polno nedomišljenih načrtov, reform in časovnic, veterino porinila na stranski tir. Ne samo gradnjo fakultete, ampak tudi veterinarsko stroko. Dogodki zadnjih mesecev pritrjujejo tej trditvi. Prenapeti mestneži, ki jim pri peklenskem plesu daje takt gospodična Gaber, vedo vse o divjih in domačih živalih, od nutrij do medvedov, od čivav do krav. Z nepredstavljivo domišljavostjo in kar se le da kvarnim vplivom na javno mnenje ter politične odločevalce imajo veterinarske strokovnjake za šolarčke s posebnimi potrebami. Bistroumna rešitev, ki se je ne bi sramovala ne učiteljiščnik Kardelj ne šofer Maduro: namesto zahtevnega in dragega študija veterine štirideseturni tečaj vladajočih nevladnikov. Starejši najbrž še poznate tisti vic, kako je Kardelj zdravil kravo. Krava mu je sicer poginila, on pa je imel na zalogi še toliko idej, kako bi jo zdravil. Zanimivo bi bilo izvedeti, če je ukradena krava, ki jo z vso človeško toplino menda v dnevni sobi neguje aktivistka iz NVO, še zdrava in kdo jo bo v primeru bolezni zdravil namesto veterinarja. Se bo v zlati kletki osamljena žival obrejila z OBMP?
Upanje umre zadnje
Med nastajanjem tega članka so časopisi objavili, da se je v zvezi z veterinarsko fakulteto nekaj premaknilo. Menda je bil za nadaljevanje gradnje izbran Strabag. Poznavalci pa že ugibajo, da se bo verjetno kateri izmed neizbranih gradbincev pritožil in vila se bo razpisna jara kača po slovensko. V tem primeru bo težko loviti rok dokončanja investicije in razpoložljivosti denarja iz Bruslja. Če se projekt sfiži, sta krivca znana že danes: Janša, ki je zrihtal helikopterski postkovidni denar za novo fakulteto, in seveda nadvse priročen izgovor – poplave.
Opomba:
* Povzetek besedila in slika sta iz knjige Katarine Kobilica in Andreja Studna: Volja do dela je bogastvo
Najlepša hvala za informacijo, kaj je bilo pred 2. vojno na lokaciji današnje veterinarske fakultete ob Cesti v Mestni log. Nisem vedel, pa sem Ljubljančan, čeprav že pol stoletja ne živim več v Ljubljani. Namreč, tam je bila tudi srednja veterinarska šola, v kateri je bila moja mama računovodja; še globoko v jugoslovanskih časih. Večkrat sem bil tam.