V MGLC razstava dveh ustvarjalcev grafike

Prihodnji teden se v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani odpirata dve razstavi.
Razstava Črtomirja Freliha Grafike in risbe. Štiri desetletja. postavlja na ogled približno sto za razstavo izbranih del, ki razpenjajo umetnikov ustvarjalni lok čez obdobje štiridesetih let. Izbor zajema predvsem dela iz njegove grafične produkcije, v kateri prevladuje tehnika kolagrafije, dodana pa so tudi dela v akrilu, poslikana keramika in instalacija FoxBox. Razstavo spremlja katalog Črtomir Frelih: Grafike in risbe. Štiri desetletja.
Prav takrat bo odprta tudi razstava Natalije Juhart Brglez Linije vsakdana. Razstava predstavlja grafična dela, s katerimi avtorica spreminja prepoznavno in pričakovano podobo in razumevanje zgodovinsko uveljavljenega likovnega motiva mestne vedute. Preprost likovni jezik nam razkriva podobo mesta, ki ni zgolj posnetek dejanskega stanja, ampak se pred nami izrisuje kot življenjski prostor mnogih edinstvenih podrobnosti.

Črtomir Frelih: Grafike in risbe. Štiri desetletja.
MGLC Grad Tivoli, 25. 10. 2022–12. 2. 2023

Razstava Črtomirja Freliha zajema obdobje štiridesetih let in obsega sto del

Približno sto za razstavo izbranih del razpenja ustvarjalni lok Črtomirja Freliha čez obdobje štiridesetih let. Izbor zajema predvsem iz njegove zelo bogate grafične produkcije, v kateri prevladuje tehnika kolagrafije. Umetnik je opozoril nase že med študijem na ljubljanski likovni akademiji ter si prislužil študentsko Prešernovo nagrado. Že v tem obdobju se je odločil za poglobljeno raziskovanje tehničnih možnosti, ki bi mu omogočile neposreden zapis na ploščo in odtiskovanje na način globokega tiska, ki bi vseboval glavne značilnosti kaligrafske svežine. Veselje do eksperimentiranja, v katero ga sili ustvarjalna radovednost, ostaja še danes stalnica njegovega likovnega početja.

Črtomir Frelih ob svojih grafikah (Foto: osebni arhiv)

Frelihov opus zaznamujejo sprva poudarjena znakovnost in abstraktne oblike, umetnik pa ohranja značilen ekspresivni likovni nagovor tudi v delih, na katerih se je tiskarska barva komajda posušila. Iz njegove zajetne likovne bere izluščimo domala vse klasične ikonografske teme od akta do tihožitja in krajine, ki jo navdihuje skrivnostni bohinjski kot, v katerem je odraščal in kjer še danes v prostem času išče svoje ustvarjalno zatočišče. Posebno poglavje – poudarjeno tudi na razstavi – je posvečeno figuraliki, ekspresivnim upodobitvam gole figure in mističnim prizorom prehajanja, v katerih se umetnik dotika najskrivnostnejših eksistencialnih vprašanj. V ta sklop sodijo tudi pretresljive Človeške pokrajine, ki so v nekem smislu oddaljeni odmev Mušičevih grozljivih spominov na skladovnice trupel iz koncentracijskega taborišča Dachau in hkrati neposredni odgovor na razkritje tragičnih povojnih pobojev v Hudi Jami.
Na razstavo so poleg črno-bele grafike vključene risbe v tehniki akrila, pastela in voska na papirju ter kot pars pro toto monumentalno platno z motivom cvetličnega tihožitja, ob katerega je postavljen droben didaktični detajl – matrica in njen odtis.
Razstavo zaključujejo lisičje zgodbe z duhovitimi komentarji, ki so že nekaj let tako rekoč umetnikov zaščitni znak – pred dvema letoma so izšle v knjigi Lisice, knjiga umetnika, širši javnosti pa so dostopne tudi na Facebooku. Fox Garden dopolnjuje še instalacija FoxBox. Frelihova priljubljena motivika z lisičjima likoma se znajde tudi na keramiki, skodelicah, krožnikih in pladnjih. Kustosinja razstave je Breda Ilich Klančnik.

Črtomir Frelih je tudi likovni pedagog in avtor učbenikov za likovno umetnost

Razstavo spremlja katalog Črtomir Frelih: Grafike in risbe. Štiri desetletja. Katalog prinaša eseje o ustvarjanju Črtomirja Freliha in ponatis intervjuja, ki ga je pripravila Mojca Zlokarnik. Eseje so napisali kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik in poznavalci umetnikovega dela Judita Krivec Dragan, Jožef Muhovič in Philipp Maurer. Dopolnjujejo jih barvne reprodukcije, izbrana biografija in bibliografija ter seznam del na razstavi.
Slikar, grafik in likovni pedagog Črtomir Frelih (Nomenj, 1960) je leta 1985 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za grafiko pri profesorju Zvestu Apolloniu. Izobraževanje je nadaljeval na specialki za grafiko in jo zaključil leta 1990 pri profesorjih Zvestu Apolloniu in Branku Suhyju. Leta 1997 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani opravil magisterij znanosti s področja likovne didaktike. Od leta 2014 je redni profesor za področje grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Za grafično ustvarjanje je navdušil mnoge generacije svojih študentov. Deluje tudi kot pisec učbenikov za likovno umetnost tako za osnovne in srednje šole kot za visoko šolstvo in redno objavlja recenzije ter članke s področja likovne umetnosti, likovne teorije in likovne pedagogike.
Imel je več kot 80 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 240 skupinskih razstavah doma in v tujini. Je prejemnik več domačih in mednarodnih nagrad. Živi in ustvarja v Radomljah in na Nomenju.

Natalija Juhart Brglez v svojih delih spreminja prepoznavno in pričakovano mestno veduto

 

Natalija Juhart Brglez (Vir: Facebook)

Razstava z naslovom Linije vsakdana bo na ogled od 25. oktobra do 4. decembra, predstavlja pa grafična dela, s katerimi avtorica Natalija Juhart Brglez spreminja prepoznavno in pričakovano podobo in razumevanje mestne vedute kot zgodovinsko uveljavljenega likovnega motiva. Na eni strani jih lahko gledamo kot konceptualno likovno rešitev preoblikovanja podobe urbane krajine v kolažiranje pogledov ter na drugi kot domišljijsko risanje in odkrivanje manj vidnih značilnosti mest. Kustos njene razstave je Božidar Zrinski.
Ustvarjanje Natalije Juhart Brglez bi lahko opisali kot širjenje pogleda onkraj domačega vrta ali skozi okno ateljeja na kompleksnejše likovno zaznavanje mestne krajine in urbanega okolja. Njen likovni jezik je v formalnem smislu preprost in temelji na črtah in barvnih ploskvah. Z njimi nam razkriva podobo mesta, ki ni zgolj posnetek dejanskega stanja, ampak se pred nami izrisuje kot življenjski prostor mnogih edinstvenih podrobnosti. To so lahko drevo, stopnišče, ograja, most, poudarjen arhitekturni element, prostorska umestitev spomenika in podobno.
Grafike Natalije Juhart Brglez so likovne interpretacije in vizualna premišljevanja o prostorih mesta, njegovih arhitekturnih in kulturnih značilnostih, ki ne potrebujejo upodobljene množice ljudi v slogu vedut kulturnozgodovinskih prestolnic, saj svojo živost ponazarjajo ob preudarno izbranih pogledih, s katerimi postane mesto osrednji protagonist motiva. S premišljeno izbranimi grafičnimi tehnikami suhe igle, jedkanice in sitotiska okrepi in nadgradi likovno izraznost risbe. Pri poglobljenem opazovanju lahko na grafikah najdemo tudi namerne ali spontane napake v obliki poševnih linij v izbrisanih delih arhitekture in pomenu zrcalne risbe pri snovanju matrice.

Mariborčanka je slikala tudi ljubljanske motive

Serija treh najnovejših jedkanic, ki so prvič predstavljene javnosti, se osredotoča na Ljubljano in nekaj njenih osrednjih prepoznavnih kulturnih in arhitekturnih simbolov. Pogled na Plečnikovo tržnico sestavljajo različne perspektive, s katerimi zarisuje shematičnost arhitekturnih linij v prostoru in jih kombinira z mehkobo šrafiranega ozadja in razgibane rečne gladine Ljubljanice. Takšen likovno formalni pristop se še bolj izrazi na grafiki z naslovom Med nebotičniki, na kateri poudarjena množica vertikalnih linij, s katerimi so izrisane in ponazorjene ljubljanske stolpnice, objema prostoročno izrisano, skoraj načečkano ogromno drevo z bogato razraščeno krošnjo. Vse tri grafike prežema kontrast med ravno, arhitekturno natančno, perspektivično risbo in prostoročno izrisanimi detajli, ki likovno formalni pristop nadgradijo tudi v vsebinskem smislu, saj v grafiko vnašajo pridih življenja, lepoto naravnih oblik in občutek kaosa.

Grafika Natalije Juhart Brglez je natisnjena. (MGLC, foto: Urška Boljkovac)

Serija treh sitotiskov podob mariborskih mestnih trgov, nastalih v Grafičnem ateljeju Mednarodnega grafičnega likovnega centra, temelji na formalnih značilnostih sitotiska, ki omogoča tiskanje enakomernih površin v obliki različno debelih ravnih črt in barvnih ploskev. Tudi na teh grafikah jih lahko opazujemo v kontrastu s svobodnejšimi linijami izrisanih dreves in figur spomenikov. Na motivih izstopa uporaba črnih in modrih barvnih ploskev, s katerimi poudarja likovne značilnosti raznovrstnih pogledov na trge mesta ob Dravi.
Natalija Juhart Brglez se na motivih jedkanic, akvatint in sitotiskov s kubistično izoblikovanim pogledom osredotoča na raziskovanje razumevanja mestne vedute, na kateri izstopajo s prepoznavno perspektivično risbo poudarjene in z likovnimi sredstvi izpostavljene mnoge reference iz zgodovine umetnosti posameznega upodobljenega mesta, kar njene grafike ob tehnični dovršenosti dela moderne in aktualne v današnjem času, predvsem pa izrisujejo njen edinstveni pogled na to, kar opazuje in kako to razume.

Nekaj biografskih podatkov o umetnici

Natalija Juhart Brglez (1992) je leta 2018 zaključila magistrski študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in leta 2019 še magistrski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Največ ustvarja v klasični grafični tehniki globokega tiska, jedkanici in akvatinti oziroma njuni kombinaciji. Hkrati ustvarja še šivane risbe, pri katerih z uporabo črne niti raziskuje različne kvalitete, ki jih ta ponuja. Zadnje leto se posveča risbi s flomastrom, njen motiv pa so arhitekturno-urbanistične posebnosti Maribora, kjer umetnica trenutno živi in ustvarja.
Redno razstavlja doma in v tujini, med drugim je sodelovala na bienalu Utazu Art Award 2018 in 2020 v Utazu na Japonskem, na 10. mednarodnem trienalu Bitola v Makedoniji, na 4. mednarodnem grafičnem trienalu v Beogradu v Srbiji, na Majskem salonu 2018 – Grafika. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, tudi z nagrado odličnosti za grafiko na japonskem natečaju bienala Utazu Art Award 2018, s priznanjem Bienala slovenske grafike Otočec, Novo mesto, s študentsko Prešernovo nagrado ALUO UL 2017/2018, in sicer za cikel sedmih grafik, posvečenih Benetkam.

Vir za članek je gradivo službe MGLC za stike z javnostjo.