Letošnjega 30. septembra je minilo 25 let (1988) od kar je bil v vatikanski dvorani za tiskovne konference svečano objavljen dolgo pričakovani cerkveni dokument papeža Janeza Pavla II. o dostojanstvu žene – Mulieris dignitatem, ki ga je javnosti predstavil takratni prefekt Kongregacije za nauk vere, kardinal Ratzinger, v letu posvečenem Mariji. V spomin na ta pomemben dogodek je sedanji papež Frančišek v soboto, 12. oktobra sprejel udeležence študijskega seminarja na temo Bog izroča človeka ženi. Seminar je organiziral Papeški svet za laike. To encikliko je papež Frančišek poimenoval kot zgodovinski dokument, saj je bil to prvi papeški dokument v celoti posvečen tematiki žene.
Papež je to besedilo napisal v poljskem jeziku, kjer je bil na 118 straneh opisan pomen žene v Cerkvi in v svetu, v perspektivi dostojanstva in poklicanosti žene. Enciklika je tudi mariološka, ker izhaja iz Marije, kot pra vzor sleherne žene, Ona (Marija) je Theotokos popolne uresničitve vsega, kar predstavlja bistvo žene. Znana kritičarka katoliške Cerkve feministka in teologinja Anna- Maria Gruenfelder seveda z dokumentom ni bila zadovoljna. Menila je namreč, da problematika »ženskega vprašanja« v katoliški Cerkvi s tem papeškim pismom še zdaleč ni bilo obdelano, še posebej iz vidika 1 Mojzesove knjige, potem glede razsežnosti materinstva in nedolžnosti, v odnosu Eva – Marija itd… Gruenfeldova je še posebej opozorila, da se ta cerkveni dokument nekako izmika obravnavi kršenja človekovih pravic v odnosu do žene, ter drastično poslabšanje socialnega, materialnega in političnega položaja žene.
Na slovesnosti 25 letnega jubileja izzida apostolskega pisma Mulieris dignitatem se je papež Frančišek spraševal, kaj pravzaprav pomeni izročitev človeka ženi? Povedal je, da to razume kot materinstvo, o katerem je govoril njegov predhodnik. Pri tem seveda ne gre samo za biološko danost, ampak gre tudi za bogastvo vključenosti nje same in za njen način bivanja do človeka in življenja na sploh. Poleg tega je papež opozoril še na nevarnost dveh skrajnosti, ki lahko razvrednotijo njeno poklicanost. Prva nevarnost je redukcija materinstva na raven družbene vloge, ki jo ima, kjer jo družba največkrat marginalizira v procesu izgradnje celotne človeške skupnosti. To velja tudi za cerkveno področje! Kot reakcija na vse to pa obstoji druga nasprotna nevarnost a to je uveljavljanje določene vrste pretirane emancipacije ob hkratnem izgubljanju bistva svoje ženstvenosti… Papež Frančišek je v nadaljevanju poudaril, da ima žena posebno občutljivost za božje stvari, še posebej pri razumevanju božjega usmiljenja, nežnosti in ljubezni. Frančišek je še posebej izpostavil, da ga veseli, da je pojem Cerkev, ženskega spola. Cerkev je žena, ona je mati in to je lepo. Na koncu slovesnosti je v svojem govoru podčrtal, da je enciklika Mulieris dignitatem zanesljiv antropološki temelj, prežet z odrešenjem in stalnem poglabljanju razmišljanja o pomenu dostojanstva in vlogi žene v današnjem svetu.
(Viri: Glas koncila, 27. 10. 2013, Obnovljeni život št. 3-4 /1989, Kristjanova obzorja št. 21/1990).
