Glede na podatke o volilni udeležbi do 16. ure lahko skupaj z že prej dostopnimi informacijami o udeležbi na predčasnem glasovanju in danes do 11. ure je moč sklepati, da volilna udeležba ne bo bistveno nižja kot v prvem krogu. Gibala se bo okrog 40-odstotne znamke, verjetno odstotno točko ali dve nad njo, razmeroma težko pa bo preseči 42,5 odstotka iz leta 2012. Zemljepisna razporeditev udeležbe omogoča še nekaj dodatnih, sicer ne posebej zanesljivih sklepov. Zanimiv je podatek, da je udeležba najvišja v volilni enoti Kranj, kjer je bil v prvem krogu najboljši Šarec, najnižja pa v mariborski enoti, kjer so bili v prvo nadpovprečno naklonjeni Pahorju.
Tudi na ravni posameznih volilnih okrajev je slika podobna. Najvišja je v Šarčevem domačem Kamniku (44 odstotkov, kar je skoraj za polovico več od državnega povprečja), nadpovprečno visoka recimo tudi v sosednjem Mozirju in v Zagorju ob Savi, kjer je kamniški župan v prvo bistveno presegel državno povprečje. Nemotiviranost in zmedenost volivcev desne sredine je morda razvidna iz dejstva, da nekateri okraji, ki imajo običajno najvišjo volilno udeležbo, tokrat niso čisto pri vrhu. Omenjeno velja za okraje Ajdovščina in oba škofjeloška okraja, a v zadnjih je že v prvo Šarec pobral veliko glasov. Tako med izrazito “desnimi” okraji tokrat prednjačita s po okrog 37 odstotki udeležbe Tolmin in Kranj III. A slednji je bil v prvem krogu spet okraj, kjer je kamniški župan na veliko pobiral “gorenjski bonus”.
Nadaljuje se trend apatičnosti ljubljanskih volivcev, znan z nekaj zadnjih odločanj. Okraj Ljubljana-Center, recimo, doslej za zadnje mesto tekmuje samo s tradicionalno volilno zaspanimi Šmarjami pri Jelšah in nekaterimi mariborskimi okraji. Na Štajerskem dobre novice za Pahorja prihajajo morda iz Gornje Radgone, kjer je volilna udeležba za te kraje visoka, v prvo pa so bili nad predsednikom nadpovprečno navdušeni. Pač pa so veliko mlačnejši do Pahorja kot Kamničani do Šarca njegovi novogoriški someščani. Tam udeležba res presega povprečje, a manj kot leta 2012.
Na hitro ponovimo še, kako bi lahko udeležba vplivala na končni izid. Če bi v drugo prišli volit vsi Pahorjevi in Šarčevi volivci iz prvega kroga, bi lahko “Serpentinšek” zmagal le ob bistvenem dvigu volilne udeležbe. Do tega gotovo ni prišlo. Drugo vprašanje pa je, koliko volivcev je predsedniku, ki je izgubil status nepremagljivega favorita, danes obrnilo v hrbet ali celo presedlalo v tabor zdaj s psihološko prednostjo opremljenega izzivalca. Nekateri zgoraj navedeni trendi bi kazali, da so v drugo Šarčevi privrženci bolj, Pahorjevi manj motivirani, kar je pričakovano. Ali bo to dovolj za stopitev velike prednosti iz prvega kroga, je nemogoče reči. Pomembno vlogo bi lahko denimo odigralo, če bi se Pahorju zaradi dogajanja med krogoma v večjem številu odrekali privrženci SDS, ki so 22. oktobra volili zanj. Ravno tako utegne biti tokrat prvič pomembno opazovanje deleža neveljavnih glasovnic po okrajih. Zelo nerodno bo, denimo, če izvoljeni kandidat ne bo prejel absolutne večine vseh oddanih glasov (če bi bilo 47 proti 45 ob 8 odstotkih neveljavnih glasovnic, npr.), čeprav so slovenska pravila jasna. Zmaga pač tisti, ki prejme absolutno večino VELJAVNO oddanih glasov.
