Glede na podatke o volilni udeležbi na predsedniških volitvah do 16. ure lahko sklepamo, da se bo končna udeležba gibala med 40 in 45 odstotki, najbrž bolj na zgornji meji tega razpona. To pomeni, da so v anketah ljudje ponovno veliko preveč velikopotezno napovedali svoje izbiranje predsednika. S tem so pod vprašaj postavljene tudi dosedanje volilne napovedi. Iz razporeditve volilne udeležbe po Sloveniji se sicer kaj veliko ne da sklepati. Razmerje med volilnimi enotami je pri tem približno tako kot leta 2012, navzdol odstopata predvsem obe ljubljanski volilni enoti. Tradicionalno visoka je volilna udeležba v nekaterih desni sredini najbolj naklonjenih okrožjih, predvsem v zahodni polovici države. Kot običajno prednjačijo Škofja Loka II, Ajdovščina, Ribnica, Kranj III, Grosuplje, okraji na podeželju ob robu Ljubljane, na Štajerskem pa mozirski in drugi velenjski okraj. Izrazito malo volivcev je šlo kot že leta 2012 volit v nekaterih mariborskih okrajih, pa tudi v Šmarju pri Jelšah in letos doslej celo v volilnem okraju Ljubljana-Center. Nadpovprečno dobra udeležba glede na tokratno povprečje se, kar znova ni nepričakovano, obeta v Kamniku.
Pričakovati bi bilo, da bo nizka volilna udeležba v primerjavi z napovedmi največ odščipnila Borutu Pahorju (in s tem povečala možnost drugega kroga), a glede na neprepričljivost alternative na levi bi lahko nadpovprečno doma ostajali tudi levi volivci.
