Danes strici iz ozadja, bolje udbomafija, začenjajo nov krog novih obrazov. Od vsega direndaja je nov samo krog, vse drugo je staro. Zdaj že petič ali šestič, ni važno, poskušajo z istim receptom osvojiti dovolj glasov v parlamentu, da bodo lahko sestavili vlado. Kajti našo državo pojmujejo kot svoj fevd, s katerim dajejo legitimnost svojim mafijskim poslom in omogočajo bazo zanje. Da jim to uspe, potrebujejo zadostno število naivnežev, ki v svoji nepoučenosti in nadutosti vedno znova naredijo isto napako in oddajo svoj glas za novega.
Volivci so krivci za dosedanje neučinkovite vlade pod vodstvom novih obrazov
Takih oslov je v Sloveniji precej. Okoli tretjina našega volilnega telesa je sestavljena iz nomadov, ki ne volijo po kategorijah prepričanja, zvestobe ali premisleka, temveč volijo slej ko prej s trebuhom ali celo z žolčem. Vsa ta leta so gojili antipatijo do demokracije in Slovenije, zanje so bile zrežirane vse afere, ki so se kot milni mehurčki razblinili v manj kot tednu dni, a za njimi je ostala antipatija, celo pravo sovraštvo do pluralne in učinkovite vlade. Tem ljudem morajo zdaj ponuditi novega ptiča, da se bodo lahko najedli, če ne drugega pa vsaj njegovega perja. Žal so prav ti volivci v zadnjih dvanajstih letih odločali, kakšna naj bo naša oblast. In prav ti so najbolj krivi, da smo imeli toliko slabih, še slabših, najslabših levih vlad, kar vidimo zdaj, ko imamo normalno, demokratično, pluralno in dobro vlado. Ampak oni tega ne vidijo, ker za kaj takega potrebuješ pamet.
Vendar vsi ti volivci niso tako pomembni, kakor bi se po zgoraj zapisanem zdelo. Bolj pomembni od njih so tisti, ki sedijo v strankah četverčka. Vemo, da so že sestavljali vlado in da se med seboj niso mogli niti videti. Zato je pravzaprav Šarčeva vlada razpadla. V opoziciji demonstrirajo sicer enotnost, pa jim kljub medijski podpori ne uspeva dovolj prepričljivo. Bolj ko dajejo roke skupaj, bolj vemo, da je vse skupaj le teater. Če bodo prišli na oblast, se bo zgodba ponovila. Pa tudi to so režiserji v ozadju pripravljeni prenašati. Vse to s svojimi mediji zlahka pokrijejo.
Udbomafija svojega dolžnika postavlja na čelo KUL
Režiserji pa ne smejo dovoliti, da bi katerakoli od strank v četverčku zapadla miselnosti in ideji, da sami oblikujejo svojo politiko, da oni – predsedniki strank – odločajo. Če kaj, potem vsi vemo, da Tanja Fajon ni voditeljica SD, ampak uboga ukaze tistih, ki jih ne poznamo niti se ne kažejo, razen Milana Kučana seveda. Če kaj, vemo, da Luka Mesec ni voditelj Levice, ampak je stranka popolnoma odvisna od osrednjih medijev, ki jim nikoli ne postavljajo nerodnih vprašanj. Takoj ko bi se to zgodilo, je z Levico konec. LMŠ in SAB, stranki, ki nosita ime po svojih predsednikih, kar je samo na sebi demokratični absurd, pa sta zdaj obsojeni na izginotje. Prva morda že pred volitvami, ker jim bo ptič odnesel ravno toliko glasov, da ne pridejo v parlament, ampak se bodo zato utopili v novonastajajočo staro stranko, drugi pa morda preživijo eno volitveno rundo, vendar potopljeni v nepomembnost.
Tako udbomafija drži v šahu celoten četverček in jim za prvega moža postavlja nekoga, ki je vse dolžan prav njim: svoje tajkunsko premoženje, vstop v politiko, veliko reklamo, ki jo te dni doživlja. Predstavljam si, da mora biti za vse štiri kvazivoditelje levice frustrirajoče, da njihovo delo nima nobene cene, temveč velja le pokorščina in podreditev onim, ki na levem polu odločajo. Že Borut Pahor, ki je prvi javno izrekel frazo »strici iz ozadja« je doživel pogrom in ga še doživlja, ker je na določeni točki svoje kariere sklenil, da je bolje biti samostojen kot večni sluga in hlapec. Doživlja tisto, kar pokončni ljudje vemo: pokončnost se plača.
Demokracija bo normalna takrat, ko bo vsak volivec mirno trdil, da je volili tistega, ki oblikuje politiko stranke
In tako moramo gledati na današnje dogodke tudi s te perspektive. Ne gre samo za tisto cincajočo in nestanovitno tretjino volilnega telesa, ki se obnaša kot osel, ki gre vedno znova na led. Gre tudi za četverček, ki skupaj – po dveh letih stalne reklame – dosega komaj tretjino volivcev, ki so glasovali zanje na prejšnjih volitvah. Da jim ne bi prišlo na misel, da imajo oni kaj s tem. Tudi od njih zahtevajo šefi le vdanost, slepo pokorščino in pravo hlapčevstvo. In tudi to so razlogi, da jih ne smemo voliti. Kajti naša demokracija bo normalna šele takrat, ko bodo volivci SD, Levice, SAB in LMŠ-ja lahko mirno trdili, da so volili resnično tiste, ki oblikujejo politiko teh strank, ne le fasade, ki je odvisna od ozadij, nad katerimi nimajo pregleda, jih nihče ne voli, še vedno pa delujejo skriti in na partijski način.
KUL je šov. Tudi kongres stranke s ptičem.
