Kaj imate raje: kakovostno javno zdravstvo ali državno banko? Bi raje imeli višjo plačo ali bi bili pripravljeni del plače vsakih deset let nameniti reševanju Naše Ljubljene Banke?
Uprava naše največje banke NLB danes razkriva rezultate poslovanja v lanskem letu. Prvič po zlomu gospodarskega modela Slovenije je ustvarila dobiček.
Najprej dejstva
1. Lani je NLB ustvarila nekaj več kot 50 milijonov evrov dobička. Zadnjič je Skupina NLB prikazala dobiček leta 2008, in sicer 20 milijonov.
2. Da smo leta 2013 banki smeli dati poldrugo milijardo državne pomoči, je vlada dala zavezo, da bo NLB privatizirana do konca 2017.
3. Od leta 2008 smo NLB dokapitalizirali z natanko dvema milijardama evrov in pol (2.505 milijonov).
Sedem vprašanj
Pred današnjim razkritjem lanskega poslovanja, za katerega upamo, da gre resnično za “prelomen preobrat”, kot so prejšnji teden sporočili iz banke, je smiselno postaviti sedem vprašanj. In sicer:
1. Kaj je potrebno, da bo NLB ustvarila letno vsaj 200 milijonov dobička, kot je znašal v njenih najboljših letih?
Evropi smo v zameno za državno pomoč dali jasno zavezo: Našo Ljubljeno Banko bomo očistili in prodali. Možnosti, o katerih vlada po tihem že razmišlja, so:
– da ponovno izpelje IPO, torej prvo javno ponudbo delnic, tako kot jo je za NKBM leta 2007;
– da se dogovori z evropsko banko EBRD in še kakšnim investicijskim skladom, ki bi kupili večinski delež;
– da spet najde strateškega partnerja.
Vsi predlogi imajo samo eno pomanjkljivost: vse to smo že počeli, ampak vedno tudi izigrali naivne vlagatelje, ki so verjeli, da Slovenci držimo besedo.
Če se odmaknemo od ideoloških razprav o privatizaciji, ostane zgolj ena dilema: ali potrebuje banka novega upravljavca (novo upravo) ali novega lastnika – tu leži ključ do dobička vsaj 200 milijonov letno.
Ne verjemite pravljicam o sistemski banki, mi smo sistemskost Naše Ljubljene Banke razumeli kot bankomat, ki mora neomejeno financirati vegrade, esceteje, laške pivovarje, agrožive, na lepe gorenjske oči dajati kredite …
Te povezave med bankirji in politiki so nas drago stale. Upravljavca smo od prve sanacije Naše Ljubljene Banke zamenjali že petkrat, pa smo banko vseeno spet zavozili. Torej: ali spet želimo zamenjati upravljavca ali bi tokrat raje lastnika?
In da ne bo pomote: edini kriterij, ki šteje, je to, da banka ustvarja dobiček ter financira zdrave in ekonomsko upravičene gospodarske projekte, ne pa, da podpira aktualne politične projekte ali podjetja, ki so od aktualne vlade prijateljsko ocenjena kot šampioni.
2. Ali je NLB danes zdrava banka?
Ključno vprašanje je, ali NLB opravlja svoje temeljno poslanstvo, zaradi česar smo jo davkoplačevalci tudi zdravili s stotinami milijonov. Ali torej financira podjetja, ali jim daje nova posojila, ali obnavlja kreditne tokove. Odgovor na to ni črno-bel.
Bankirji trdijo, da slovenska podjetja nimajo dobrih projektov, ki bi jih oni bili pripravljeni financirati. Dobrim projektom naj bi zelo hitro odobrili posojila. Poleg tega je marsikatero veliko podjetje še vedno obremenjeno s slabimi krediti.
Po drugi strani pa je skrb vzbujajoče, da so slovenske banke v zadnjih letih izgubile najboljše komitente. Vse več vse boljših slovenskih podjetij, zlasti izvoznikov, se zadolžuje v tujini. Posojila podjetjem, najeta v tujini, so v drugem četrtletju lani, to je namreč zadnji objavljen podatek Banke Slovenije, dosegala že 27 odstotkov vseh posojil podjetjem. Še leto nazaj je bilo teh posojil iz tujine 21 odstotkov.
3. Smo Slovenci v NLB premagali Belgijce ali smo se ustrelili v koleno?
Za ta odgovor je najprej treba v zgodovino, in sicer v sredino 90. let prejšnjega stoletja. Belgijska banka KBC, ki je takrat imela sedež v Antwerpnu ob reki Šeldi, je vedno rada sodelovala v sindiciranih posojilih naši največji banki. Med letoma 1992 in 1997 je sicer potekala prva sanacija Naše Ljubljene Banke. Nekaj bankirjev, danes že upokojenih, se je v Washingtonu, kjer je na Svetovni banki služboval Marko Voljč, večkrat srečalo z vodstvom KBC.
Danes upokojeni bankirji pripovedujejo, kako so takrat razmišljali: “Bali smo se, da bi nas kupili Nemci ali Američani. Zdelo se nam je, da bi Flamci morali razumeti Slovence, tudi mi smo imeli svoj jezik in svoja državna podjetja. Flamci so se nam zdeli idealni solastniki.”
Flamski bankirji iz KBC so takrat, leta 1995 ali 1996, v Washingtonu slovenskim bankirjem rekli: “Ko boste končali sanacijo in boste šli v privatizacijo, bi mi želeli vstopiti v lastništvo NLB; seveda pa nas zanima večinski delež v banki.”
Marko Voljč, danes moderator v Cankarjevem domu, je od takrat še bolj skrbno negoval stike s flamskimi bankirji. In jih tudi dejansko prepričal, da so leta 2002 vstopili v Našo Ljubljeno Banko. Z eno razliko: čeprav jim je bil zagotovljen večinski delež, obljubil naj bi jim ga pokojni premier Janez Drnovšek, so najprej smeli kupiti le 34 odstotkov banke. Z obljubo, da bodo kmalu smeli ta delež povečati čez polovico.
Pet odstotkov je smela kupiti še evropska EBRD, a tudi teh pet odstotkov je bilo zakletih: pozneje so jih prodali enemu najbogatejših Slovencev Branku Drobnaku oziroma njegovi družbi Poteza. Toda prav ta nakup je Drobnaka spravil v stečaj.
Tipične za Slovence so tudi okoliščine povabila, ko je KBC smela vstopiti v lastništvo NLB: izbruhnila je namreč odmevna afera s pregrešno dragim operacijskim sistemom Sigma, za katerega so v banki plačali okoli milijardo tolarjev (preračunano v evre je to več kot 80 milijonov evrov). Sistem Sigma je namreč povzročil, da so se komitentom zneski na računih samodejno spreminjali, dobivali so po več kartic, računi so se jim zapirali ali odpirali na novo, na bankomatih niso mogli dvigniti denarja … Skratka, Flamci so prišli počistit zmedo, ki smo jo zakuhali prepametni Slovenci in je nismo zmogli sami urediti.
Zaradi Sigme je moral Marko Voljč, danes moderator v Cankarjevem domu, leta 2003 odstopiti, nasledil ga je Drnovškov zaupnik in tesni sodelavec Marjan Kramar. Zanimiva podrobnost je, da je Voljč v NLB prišel kmalu po tem, ko je Drnovšek postal premier, in odšel iz NLB nekaj mesecev po tem, ko je Drnovšek postal predsednik republike.
Več lahko preberete na PlanetSiol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
