Turkmenija: Vstop v Aškabat z umazanim avtom prepovedan!

|
Glede na to, da je Predsednik tako zaslužen za lepoto in dobrobit cele države, ima tudi pravico, da se zvečer nemoteno zapelje iz enega konca velemesta v drugega: morda gre obiskat vnučka. In so nas zato v hotelu zelo priganjali, da ne bi za kakšno minuti zamudili avtobusa, ki nas bo peljal na večerjo, ker "bodo ceste zaprte"....
Mene je najbolj presenetilo glavno mesto Aškabat (če boste guglali, pa vnesite kar angleško verzijo imena – Ashgabat) in to v pozitivnem smislu! Nisem pričakoval tako “lepega” velemesta, ki se lahko kosa kar s takšno konkurenco kot so Dubai, Baku, Astana (Nursultan).
Glede na to, da je bilo mesto popolnoma porušeno ob potresu leta 1948, ga je bilo kasneje možno zasnovati popolnoma na novo. Kar so začeli Sovjeti, pa je kasneje sperfektuiral “oče naroda” Niyazov v obdobju po osamosvojitvi.
Glavna značilnost turkmenskega glavnega mesta je v tem, da so skoraj vse glavne stavbe centra “oblečene” v beli marmor in od tod tudi nadimek “belo mesto”… Menda ga je največ celo uvoženega iz Italije.

Med veličastnimi belimi stavbami Aškabata pa je tudi ogromno zelenja s skrbno urejenimi (in vzdrževanimi) parki in zelenicami. Ni slučaj, da je zelena barva tudi uradna v državnih simbolih.
Veliko denarja od zemeljskega plina ter nafte po eni strani in absolutna oblast v rokah posameznika lahko omogoči tudi takšne posebnosti (predpise!), kot so:
• Prepovedano se je v krasno in čisto mesto Aškabat pripeljati z umazanim avtomobilom! Zato ob glavnih vpadnicah v velemesto obstajajo posebne množične avtopralnice, kjer ti vsaj za silo sperejo puščavski prah z avtomobila …
• Niso dovoljeni črni avtomobili! Tudi temno obarvanih osebnih vozil skoraj ni, daleč največ pa je belih (prevladujejo Toyote, za razliko od sosednjega Uzbekistana, kjer je več kot polovica Chevroletov). Rezultat je (bil) dosežen tudi z različnimi obdavčitvami glede na barvo
Glede na to, da je Predsednik tako zaslužen za lepoto in dobrobit cele države, ima tudi pravico, da se zvečer nemoteno zapelje iz enega konca velemesta v drugega: morda gre obiskat vnučka. In so nas zato v hotelu zelo priganjali, da ne bi za kakšno minuti zamudili avtobusa, ki nas bo peljal na večerjo, ker “bodo ceste zaprte”….
Več avtorjevih slik pa lahko vidite tule.


Povezani članki