Uspešen mandat 2004-2008 in zelo dobro predsedovanje EU spomladi 2008 sta levici izbila iz rok tradicionalno orožje: da ima Slovenija eno samo elito, ki je sposobna vladati; da na drugi strani ni znanja, ljudi, strokovnosti … Po debaklu 2009-2011 o strokovnost in sposobnost verjetno nihče na “levici” ne bo niti črhnil.
Že nekaj časa opažam, da bo zato letos volilno orožje “levice” zastraševanje volivcev. Da bo volilna platforma levice “fearmongering”. Za kaj gre:
Fearmonger: One who spreads the idealogy of fear through propoganda to fulfill a concealed agenda. Similar to a terrorist, but it fights with information and not direct violence.
Zastraševanje (fearmongering) je raba strahu, da bi vplivali na mnenja ali dejanja ljudi in dosegli določen cilj. Z objektom ali subjekt, ki naj bi se ga bali, se včasih pretirava. Vzorec zastraševanja se ponavlja, da se strah stalno krepi. (vik Wikipedia).
V zadnjih mesecih se da prebrati članke, katerih edini dosežek je utrjevanje strahu pred Janšo in SDS. Po tem, ko je npr. Katarina Kresal v Odmevih mahala z izpisom spletne strani SDS, so to mnogi “mnenjski voditelji” razumeli kot poziv voditeljice (tule brez narekovajev), da se zadeva uporabi za tisto ponavljanje vzorca zastraševanja.
Večji kot je brezup na levici, globlje padajo komentatorji. Kakšen dnevnik bi potreboval gumb “prijavi sovražni govor” že pri člankih, ne samo pri komentarjih. Kaj sicer delajo besede kot “klerikalna kloaka”, “usmrajene ideje”, “retardiran strankarski stroj” v časopisnem članku. V članku, ne v komentarjih!
Vir: blog Žige Turka
