»Medijski prostor je bolj ali manj brez pomisleka pograbil zgodbo o ̕novih dejstvih, katerih nedvoumna tarča sta odvetnik Miro Senica in notranja ministrica Katarina Kresal. In oba, Senica in Kresalova, sta bila dejansko v hipu diskvalificirana. Tako rekoč že obsojena, še preden se je proces sploh začel.«
Tako so na spletni strani LDS (http://www.lds.si/si/medijski_center/odzivi/9844/detail.html) povzeli komentar Janeza Markeša, ki ga je spisal v enem od dni prejšnjega tedna.
Markeševo ime se je znašlo tudi v rekapitulaciji dobe, kot jo je za jubilejno, osemdeseto številko Zaveze (Letnik 18, št. 1, marec 2011) pripravil Justin Stanovnik. Kot končno ilustracijo razmer v očetnjavi v Post scriptumu navaja atentat, ki ga je nekdanji teolog storil nad institucijo, ki ji je pripadal, nad Katoliško cerkvijo, predvsem pa nad znanstveno integriteto ene najboljših sodobnih zgodovinark, Tamare Griesser Pečar. Stanovnik navaja stavka, v katerih se je Višje sodišče v Ljubljani opredelilo proti avtorici in izreklo priznanje difamatorni vlogi Janeza Markeša v procesu razbijanja demokratične opozicije. Stavka, ki ju je napisal Markeš, sodišče pa spoznalo za neproblematična, sta: »Logično nemogoče je, da slovenska katoliška cerkev ne bi imela takšnega projekta (udbovske revizije lastne zgodovine, op. BMT) pod nadzorom.« In drugi: »V ozadju je močno opazen namen snovalcev knjige, da bi iz dogodkov izluščili ravno prave zgodbe in prav tako prave zamolčali.« (Zaveza, str. 12)
Več: Reporter
