Letos praznujemo 150. obletnico rojstva izrednega slovenskega arhitekta in oblikovalca Jožeta Plečnika (1872–1957). Plečnik je dosegel veliko mednarodno veljavo, saj je zaznamoval kar tri evropske prestolnice: Dunaj, Prago in Ljubljano. Njegovo arhitekturo nekateri obožujejo, drugim pa sploh ni všeč: vsekakor je sodobna, celo brezčasna, lokalna in hkrati univerzalno globalna – to je arhitektura, ki jo je Jože Plečnik dal Evropi. Slovenski urbanist in vsesplošni oblikovalec (danes bi mu rekli dizajner) je želel ustvariti brezčasen koncept, ki bi združeval razna zgodovinska obdobja.
Jože Plečnik je bil izjemen arhitekt in oblikovalec, v Jugoslaviji zapostavljen, ker je bil kristjan
Študij na Dunaju ga je usmeril v secesijsko smer, sam pa je to znanje stalno dograjeval in je v svojem oblikovalskem slogu uporabljal tudi elemente antike ter zgodnje renesanse, menda pod vplivom časa, ko je bival v Italiji in Franciji. Nekateri so mu očitali odmik od tradicionalne arhitekture in to, da ni sprejel strogega funkcionalizma. Marsikdo je v njegovih delih videl zgolj dekorativnost, drugi preveč napredni modernizem. Ko so ljudje gledali njegove zgradbe, jih pogosto niso mogli dojeti ali preprosto razumeti, saj bi lahko bile stare več stoletij, hkrati pa bi bile lahko zgrajene pred letom dni. Plečnik pa ni ustvarjal le izrednih zgradb, umetniško je risal in izoblikoval najrazličnejše predmete.
Nedvomno je bil genialen oblikovalec, ki pa je bil v Jugoslaviji v prejšnjem stoletju nekoliko zapostavljen in prezrt (verjetno zaradi svojega odkritega krščanstva), marsikje po Evropi pa ga izredno cenijo in so že zdavnaj opazili njegovo veličino.
Mnogo je bilo o Plečniku napisanega, tu bi se osredotočili le na numizmatične predmete, ki so jih izdali njemu v čast.
Plečnik na slovenskih bankovcih in kovancih
Marsikomu se je vtisnila v spomin podoba Jožeta Plečnika, ki je krasila bankovec vrednosti 500 slovenskih tolarjev (prvič so ga dali v obtok 30. septembra 1992, iz rednega obtoka so ga vzeli 15. januarja 2007, je pa zamenljiv v evre v Banki Slovenije brez časovne omejitve). Portret je za prednjo stran bankovca narisal svetovno znani portretist Rudolf Španzel, izdelan je v ročni gravuri, podobo pa dopolnjuje senca profila, ki je izpolnjena z mikropisavo.
Od leta 2007 Slovenija uporablja skupno valuto evro: na averzu slovenskega evrskega kovanca vrednosti 10 centov so tudi počastili Plečnika, a ne z njegovo podobo, marveč z njegovim načrtom slovenskega parlamenta, imenovanim Katedrala svobode, ki pa ni bil nikoli zgrajen. Kovanec so si zamislili Miljenko in Maja Licul s kiparjem Janezom Boljko.
Letos pa so v začetku meseca marca v Sloveniji izročili v obtok poseben spominski kovanec vrednosti 2 evrov, ki je posvečen 150. obletnici Plečnikovega rojstva, na katerem je gravirano veliko čitalniško okno Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani s stebrom in s kompozicijo črk ARH. PLEČNIK, vgrajenih v prostor okna. Avtor likovne rešitve je Andrej Žerovnik iz Ljubljane, milijon obtočnih kovancev pa so kovali v italijanski državni kovnici v Rimu (IPZS).
Plečnikov portret tudi na neuresničeni lipi, predvsem pa na medaljah
Plečnikov portret za bankovec je narisal tudi umetnik Klemen Rodman za neuspelo slovensko valuto, ko so med osamosvajanjem Slovenije želeli kot privatno izdajo tiskati celo serijo bankovcev z nazivom lipa, uresničili pa so le poskusno serijo in torej projekt za bodoči slovenski denar ni bil nikoli dokončno izpeljan.
Kipar in medaljer Vladimir Štoviček je med letoma 1947, ko je bila prvič podeljena Prešernova nagrada, in 1980 ustvarjal portrete nagrajencev. Leta 1951 je uresničil tudi okroglo bronasto plaketo (premer je 24,5 cm) v čast Plečnika, ki jo zdaj hranijo v Mestnem muzeju Krškem. Isto podobo so uporabili za Plečnikove medalje, ki jih od leta 1982 Društvo arhitektov Ljubljane podeljuje za sodobno realizacijo ali pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture oz. uveljavljanju arhitekture. Medalje so del Plečnikovih odličij, ki jih podeljujejo od leta 1973 za najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja.
Akademska kiparka in vrhunska ustvarjalka v mali plastiki mag. Alenka Vidrgarje ustvarila več Plečnikovih portretov, med temi tudi za medaljo oziroma plaketo. Portret je res originalen, saj upodablja arhitekta s klobukom na glavi (ob robu medalje so ime in priimek ter letnici rojstva in smrti).
Na medaljah tudi osnutek cerkve na Barju; taki projekti so zanimivi tudi za podjetja
Zlatarna Celje je svojemu darilnemu programu dodala tudi dva kovanca – medalji s Plečnikovo podobo. Zlatnik čistine 900/1000, ki so ga uresničili mojstri Zlatarne Celje, tehta 7 g, srebrnik čistine 925/1000 pa 15 g. Upodobitvi sta na obeh medaljah enaki: na prednji strani je Plečnikov portret z datumoma rojstva in smrti ter imenom, na reverzu pa je osnutek njegove cerkve sv. Mihaela na Barju z letnico 1940 (takrat je namreč škof Gregorij Rožman blagoslovil cerkev; cerkev so začeli graditi 8. maja 1937 in leto kasneje, 8. maja 1938, so v njej že darovali prvo sv. mašo).
Tudi na spletu se najdejo zanimivi spominki, na primer pozlačene ali posrebrene medalje, ki so posvečene Plečniku. Podjetje s spletno prodajo ponuja bronasto medaljo, ki je prekrita s srebrom ali z zlatom, premera 39 mm in teže 28 g, kovali so jo v neki kovnici v ZDA v 15.000 primerkih. Na averzu sta podoba Jožeta Plečnika ob Tromostovju v Ljubljani in njegov lastnoročni podpis, na reverzu pa Triglav, Jadransko morje in napis Slovenija. Tudi podjetje, ki v Ljubljani spletno prodaja žlahtne kovine v investicijske namene, je uresničilo kovanec – medaljo za Plečnika, ki ima na prednji strani arhitektov portret z njegovim podpisom in letnicama rojstva in smrti, na zadnji strani pa je upodobljena Slovenija, letnica 1991 in napis Evropa. Posrebren kovanec tehta 15 g, premer je 37 mm.
Na Češkem so izdali spominske kovance in zlato medaljo
Kot smo že povedali, Jožeta Plečnika izredno cenijo po vsej Evropi. Tudi na Češkem so mu posvetili spominske kovance. Januarja letos je Republika Češka izdala priložnostni kovanec, ki ga je izdelal Vojtěch Dostál. Srebrnik nominalne vrednosti 200 čeških kron (CZK) je težak 13 g srebra (čistoča 0,925), premer je 31 mm, debelina pa 2,2 mm. Na averzu je nakovana vrednost 200 Kč in država izdajateljica ČESKA REPUBLIKA, na reverzu pa letnici 1872 in 2022, portret in ime proslavljene osebe. Na obodu kovanca je vtisnjen napis * ČESKÁ NARODNÍ BANKA * Ag 0,900 * 13 g *, kovali pa so ga v Češki državni kovnici (Česká mincovna) v kraju Jablonec nad Nisou. Na reverzu kovanca je pročelje vinohrajske cerkve Presvetega Srca Gospodovega s trga Jiřiho z Poděbrad v Pragi in zaključek stebra, ki stoji v vrtu Valech na praškem gradu (Plečnik je obnovil tudi del praškega gradu in grajske vrtove).
Na Češkem so letos izdali tudi zlato medaljo v sklopu serije nerealiziranih projektov, prijavljenih na natečajih za kovance. Avtorica medalje je medaljerka mag. Marie Šeborov, ki je osvojila tretje mesto na tekmovanju Češke narodne banke, žirijo pa je očaralo, kako je avtorica Plečnikov portret vgradila v pročelje omenjene vinohrajske cerkve. Medaljo so uresničili v le 99 primerkih čistega zlata (čistost 999,9/1000) v Češki državni kovnici, teža je 15,56 g premer pa 28 mm, vsak kos je pakiran v posebnem etuiju, ima primerno potrdilo in je oštevilčen, datum izdaje je januar 2022.
Francozi so Plečnika počastili s spominskimi znamkami
Komplet francoskih znamk, posvečenih Jožetu Plečniku.Naj kot zanimivost dodamo še eno mednarodno počastitev Jožeta Plečnika, čeprav ne spada na numizmatično področje, ampak v filatelijo. Letos so v Franciji posvetili blok štirih znamk (iz serije evropskih prestolnic, ki jo izdajajo od leta 2002) z motivi Plečnikove Ljubljane. Tako so hkrati počastili arhitekta ob 150. obletnici rojstva, 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Francijo in Slovenijo in mesto Ljubljano kot eno izmed evropskih prestolnic. Na posebni seriji znamk so upodobljeni motivi Zmajskega mostu, stolnice sv. Nikolaja, Ljubljanskega gradu in parka Tivoli.
Izbrana Plečnikova dela v Ljubljani so vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine
Pred letom dni, točneje 28. julija 2021, so vpisali na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, in sicer nekatere njegove arhitekturne bisere, saj imajo izjemno univerzalno vrednost, ki je pomembna za vse človeštvo. Postopek, da je prišlo do tega dosežka, je trajal približno desetletje, predlog pa je pod vodstvom slovenskega ministrstva za kulturo koordiniral ljubljanski Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
Izbor del, ki so vpisana na Unescov seznam, ima sedem delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) in cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) ter delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški) – to so »dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka«. Tako je ves svet s tem seznanjen in lahko občuduje ter priznava genialnost slovenskega arhitekta iz dvajsetega stoletja.
Vir: Mladika, Trst, 7-2022
