Pravzaprav gre za klasični zgled, kako so včasih stvari potekale. Leta 1932 si je tedanji kralj Aleksander zaželel lovskega dvorca v takrat strašno popularni Kamniški Bistrici. Kot arhitekt je bil aktiviran Jože Plečnik. Že leta 1934 je dvorec v obliki kamnitega pritličja in lesenega 1. nadstropja stal. V klasični Plečnikovi podobi. Kralj kaj dosti v dvorcu ni mogel uživati, saj so ga že istega leta v Franciji ubili ustaši.
Dvorec je čudežno preživel vojno. Potem pa se je zgodil klasičen projekt nove rdeče buržuazije. Komunisti so v trenutku, ko so prišli iz gozdov, pozabili na rdeče delavske parole in si gladko prisvojili najlepše slovenske vile. Eden izmed glavnih akterjev tovrstnega početja je bil svak Edvarda Kardelja in brat Pepce Kardelj ter klasični primer notranjega ministra v strahovladi Ivan Maček. Gladko si je prisvojil še dvorec v Bistrici in od tu je slovenska elita odhajala na lovske pohode. Ti so bili tako zanimivi, da se je tu dostikrat ustavil sam Tito. Po tem tudi njegovo ime.
Leta 1991 je bilo vsega konec. Dvorec ima sedaj tovarna Stol v 60-letnem najemu in je nekaj sto metrov stran od Doma v Kamniški Bistrici zaprt in prepuščen pozabi.
