Tokratne volitve v ZDA so ponovno pokazale, da »mainstream« mediji izkrivljajo dejansko razpoloženje med ljudstvom. Mediji so pričakovali zmago demokratke Clintonove, zmagal je republikanec Trump, ki so mu še na predvečer volitev pripisovali zgolj 20 % možnost zmage. Kot bi rezultate volitev napovedovali iz kavne usedline. Podobno sliko smo videli pri glasovanju Britancev o izstopu iz EU.
Pred volitvami so finančne institucije hitele analizirati kaj se bo zgodilo z različnimi naložbami in katere je dobro imeti v lastnem portfelju glede na zmago enega ali drugega kandidata. Apokaliptične napovedi se niso uresničile, vsaj do sedaj še ne. Podoben razplet dogodkov kot ob glasovanju Britancev. Tudi finančne inštitucije, na čelu s centralno banko Goldman Sachs, so že nekaj ur po volitvah hitele objavljati, da razplet volitev ne bo imel negativnih učinkov na delniške naložbe. Ameriški borzni indeks Dow Jones je celo napihnil nov rekordni balon.
Presenečenje ali ne, ZDA imajo novega predsednika. Glede na besede in načrte Trumpa analitiki vidijo tudi izjemno priložnost za ameriško gospodarstvo v naslednjih letih. Trump je takoj v prvem govoru po volitvah nakazal, da bodo začeli obnavljati ameriška mesta, vlagati v infrastrukturo, mostove in šole. O zidovih zaenkrat še ni bilo govora. Vsekakor so to pozitivne novice za surovinske naložbe in dolar.
Na drugi strani pa skrbi izjemno visok javni dolg ZDA (20.000 milijard), ki bi ga Trump lahko še povečal. Samo Obama je v osmih letih nakopičil skoraj toliko dolga kot pred njim vseh 43 predsednikov v 220 letih skupaj. Bilanca ameriške centralne banke FED pa se je popeterila. Vendar so Američani uspeli kar polovico dolga mojstrsko prodati svetu. Podatki kažejo, da so države v razvoju zgradile dolg, ki za trikrat presega ameriškega. BIS banka, banka za mednarodne poravnave že dolgo opozarja na dolg v dolarjih, ki so ga nakopičile države v razvoju. Tega se zaveda Kitajska, ki se že mesece skuša znebiti čim več ameriških obveznic, t.i. »treasuries«. In ravno po volitvah so uspeli prodati masovno količino obveznic ZDA. S tem so sicer zbili vrednost svojemu juanu, saj se je istočasno dvignil donos 10 letnih obveznic iz 1,7 % na 2,08 %, a Kitajci imajo očitno jasno vizijo – predčasno vrniti dolgove ZDA in se znebiti nevarnih papirjev. Morda tudi zato Kitajci kopičijo zlate rezerve; podobno kot npr. Rusi in Indijci. Na drugi strani pa se Kitajci seveda bojijo novih dajatev na svoje izdelke, ki bi jih Trump lahko uvedel. V svetu torej popuščajo dolgoletne valutne vezave na dolar. Ob tem bi se lahko okrepil dolar in nekatere surovine. Močan dolar pa bi sprožil dvig obresti, nezmožnost odplačevanja dolga, morebitne bankrote držav in eksplozijo državnih obveznic, ki so že tako ali tako največji balon na finančnih trgih.
Napoved Trumpa o gradnji infrastrukture, torej večje porabe, napoveduje tudi dvig inflacije, na katero smo v zadnjih letih skoraj pozabili in jo potrebujemo. Banke si jo želijo, prav tako gospodarstvo, konec koncev tudi lastniki kreditov s fiksnimi obrestmi. Upajmo le, da ne bo ušla izpod nadzora.
Marko Kocuvan, neodvisni finančni svetovalec
