Kmalu bomo volili predsednika RS. Predlagam, da kandidati odgovorijo na tri vprašanja. To so vprašanja za dvig in ohranitev ekonomske suverenosti RS, ki je pogoj za ohranitev kulture, naroda in države. Vprašanja so pomembna za nas državljane, ki se bomo konec oktobra odpravili na volišča. Kandidatke in kandidati za predsednika boste odgovorili, kar znate, mi pa vas bomo ocenili na voliščih.
Ali se boste prizadevali za spremembo volilnega sistema za DZ?
Prvo vprašanje: Ali se boste prizadevali za spremembo volilnega sistema za DZ? To bi bil epohalni dosežek za uveljavitev neizpolnjenih ustavnih pravic državljanov in za razvoj Slovenije. Državljani nimamo pravice do izbire svojega kandidata, da mu lahko damo glas za mandat za oblast. Kdo bo izvoljen na listi politične stranke, odloča vodstvo stranke, ne pa volivci. To ni v skladu z ustavo. Ukradena nam je država. Obstoječi proporcionalni volilni sistem je bistveni vzrok za pojav osebne neodgovornosti v slovenski politiki in družbi nasploh ter vzrok negativne selekcije kadrov, kar zavira razvoj demokracije in blagostanja, ter omogoča tudi razrast korupcije. Berem članek iz l.2013: »Pahor bi prekinil ‘ledeno dobo’ v politiki« – Politični vrh pri predsedniku države. Na mizi tudi spremembe volilnega sistema. SLS in SD imata pomisleke. Predsedniku Pahorju ni žal uspelo, osebni interesi predsednikov strank so bili nad skupnim dobro.
Žalostno.
Kaj boste storili, da bomo Slovenci zaupali svoj kapital državi in podjetjem oz. menedžerjem?
Slovenci ne zaupamo svojega privarčevanega denarja ne državi in ne menedžerjem. Pri naložbah s certifikati v vzajemni sklade smo se zelo opekli in bili opeharjeni pri privatizaciji družbenega premoženja. Pričakujemo razvoj gospodarstva in nova kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, da bo dovolj denarja za razvoj in pokojnine. Po podatkih naj bi bilo v bankah že več kot 17 milijard evrov, od tega ga je za kar devet milijard v nevezanih vlogah. Slovenski kapital (vzajemni in pokojninski skladi, zavarovalnice in posamezni vlagatelji) v višini okrog 10 milijard evrov pa je bil pregnan v tujino, kjer financira tuje naložbe in nova tuja delovna mesta. Stanislav Kovač je že l. 2012 zapisal: »Gospodarska zbornica Slovenije raje lobira, naj se država še zadolžuje in zmanjšuje javni sektor, kot da bi se njeni člani podali na domači in tuje kapitalske trge. Šele s tem bi prezadolžena in slabo vodena podjetja pretrgala popkovino z zgrešenim finančnim sistemom, ki je v tranziciji sataniziral kapitalske trge, poveličeval banke ter našemu gospodarstvu nataknil dolžniško zanko okoli vratu.« Prof. dr. Peter Glavič, zaslužni profesor MU opozarja: «V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda.« Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP (bruto domačega proizvoda) kapitala, Nemci ga imajo 40 odstotkov, ZDA pa 78 odstotkov. Prevladal je ”kreditizem”, ki je glavni boter bančne luknje, ki jo krpamo državljani.«
Zakaj pri nas politika in javna stroka niso razvili domačega vlaganja in množičnega delničarstva, ki v razvitih uspešnih državah podpira in vlaga v lastno gospodarstvo in nova delovna mesta?
Ali cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele in prave naložbe tudi za slovenski kapital? Berem: »Zakaj narodi propadajo. Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.«
Kaj boste storili, da bodo slovenska podjetja, ki nastopajo v isti tržni niši kot podjetja iz zahodne Evrope, lahko svojim zaposlenim zagotovila »primerljive evropske plače«?
Prof. dr. Igor Emri, predsednik znanstvenega sveta za področje tehnike pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) nedavno pravi: «Prodajati moramo znanje, in ne zgolj delovne sile. Rezultati slovenskih raziskovalcev so nedvomno velik tehnološki potencial in (za zdaj neizkoriščena) priložnost slovenskega gospodarstva in države Slovenije.« Zakaj se to ne dogaja? Prof. dr. Emri pravi: »Odgovor je zelo preprost, slovenska industrija (z nekaj izjemami) ne potrebuje tovrstnega vrhunskega znanja, ker velika večina posluje v srednje- in nizko tehnoloških tržnih nišah, kar jasno dokazujejo nizke (nižje) plače zaposlenih v primerjavi z zahodno Evropo. Obenem pa znanj, ki jih potrebuje naša industrija, raziskovalna sfera ne razvija.«
Kaj predsedniški kandidati in kandidatke torej menite, da je potrebno narediti, da bodo plače naših zaposlenih primerljive z zahodnoevropskimi? Ali naj gospodarstvo rešujejo samo nizke plače zaposlenih?
