Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne

Minister Brechtold, ki je napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti

Po atentatu na Franca Ferdinanda in soprogo je bilo jasno, da se je minister Brechtold dokončno odločil za vojno. Če smemo verjeti knjigi o izbruhu prve svetovne vojne (MacMillan, Margaret. The War That Ended Peace: The Road to 1914), je ministrova žena povedala, da je mož prečul kar velik del noči, ko je sestavljal ultimat za Srbijo; potrudil naj bi se, da bi bil tak, da ga naslovljenka preprosto ne bi mogla sprejeti.

In res ga ni. Ministrovo novo sporočilo je kmalu prispelo (28. julija 1914). Gre za znameniti telegram, ki je v francoščini naznanil, da sta državi v vojni. Prispel je v Niš, ki je bil tedaj začasna prestolnica Srbije (zaradi nevarnosti vojne se je namreč tja preselila celotna vlada). Ker je dvojna monarhija že dva dni prej razglasila mobilizacijo, vojna napoved ni bila presenečenje. UNESCO je telegram leta 2015 uvrstil na svoj seznam kulturne dediščine.

In kakšno usodo je doživel minister Brechtold? Prisilno je odstopil že leta 1915. Ne zaradi začetka vojne, pač pa zaradi podpore izročitve dela ozemlja Italiji, da bi se jim ta pridružila v vojni. Ni mu bilo hudega, čakala ga je le manj pomembna državna služba. Leta 1920 so se mu posmehovali tudi v naših časopisih (glej notico). Preselil se je na svoje posestvo na Madžarsko, kjer je leta 1942 tudi umrl. Mnogi mladi, ki jih je zelo pomagal poslati v vojno, pa so seveda umrli že prej.

Telegram, ki ga je UNESCO leta 2015 uvrstil na svoj seznam kulturne dediščine

Besedilo telegrama, ki je napovedal vojno Kraljevini Srbiji. Naslovljen je bil na zunanje ministrstvo Kraljevine Srbije. Kraljeva vlada Srbije ni ustrezno odgovorila na diplomatsko noto, ki ji jo je 23. julija v Beogradu izročil veleposlanik Avsto-Ogrske. Zato je cesarsko-kraljeva vlada primorana z orožjem poskrbeti za svoje pravice in interese. Avstro-Ogrska je tako od tega trenutka v vojni s Srbijo. Minister za zunanje zadeve Avstro-Ogrske: grof Berchtold