T. Lesnik: Dober glas naj gre v deveto vas!

Foto: Tone Lesnik
Foto: Tone Lesnik

Od sobote 24. maja do nedelje 1. junija izvajajo gozdarske organizacije v Sloveniji številne prireditve Tedna gozdov. Ta aktivnost slovenskega gozdarstva je dolga že pet desetletij in je namenjena osveščanju o pomenu gozdov. Na osrednji prireditvi v Šentrupertu na Dolenjskem preteklo soboto je bila predstavljena tudi posebna zgodba z imenom Dober glas naj gre v deveto vas. Začela se je leta 1999 s prvim izborom najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitvijo priznanj na Turistični kmetiji Okorn na Pristavi nad Stično.

Dragoceni dobri zgledi

Po osamosvojitvi in sprejetjem novega zakona o gozdovih (Ur. list RS štev. 30/1993 in sprem.) so lastniki gozdov dobili drugačno vlogo, kot so jo imeli v prejšnjem sistemu. Postali so glavni deležniki pri gospodarjenju z gozdovi. V prvih petih letih delovanja smo to v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), največji organizaciji javne gozdarske službe, že dodobra spoznali. O pomenu gozdnih lastnikov dovolj priča že nekaj glavnih dejstev. V zasebni lasti je danes blizu 80 odstotkov vseh slovenskih gozdov. Ocenjeno skupno število lastnikov in solastnikov nad 400 tisoč. Gospodarjenje z gozdovi je pravica in dolžnost lastnikov gozdov. Brez njihovega dela ni mogoča realizacija strokovne nadgradnje, z gozdnogospodarskim in gozdogojitvenim načrtovanjem. Med njimi pa so velike razlike v usposobljenosti, opremljenosti, odnosu do gozda. Dobri zgledi pri gospodarjenju z gozdovi so dragoceni in treba je pokazati drugim, jim izreči javno priznanje.

Kriteriji in pravila – pomoč pri izboru

Za izvedbo izbora in podelitve priznanj smo v ZGS pripravili pravila. Določili in opisali smo možnih 24 kriterijev za izbor in med njimi poudarili 8 prednostnih, to pa so:

  • negovanost in stanje gozda
  • kakovost opravljenih gojitvenih in varstvenih del
  • kakovost opravljene sečnje in spravila lesa
  • obseg opravljenih načrtovanih gojitvenih in varstvenih del
  • upoštevanje mnogo namenske vloge gozda in poudarjenih funkcij gozda in sonaravno gospodarjenje z gozdom
  • samoiniciativna skrb za vzdrževanje gozdnih prometnic
  • upoštevanje strokovnih navodil ZGS, odločb, gojitvenih načrtov in sodelovanje lastnika z ZGS.
  • udeležba na izobraževanih dejavnostih ZGS

Izbiranje kandidata teče na dveh ravneh:

Najprej izbere po enega kandidata vsaka krajevna enota (krajevnih enot ZGS je več deset), nato pa med temi kandidati vsaka območna enota izbere po enega (območnih enot je 14). Vsako leto je tako bilo izbranih 14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov, na vsaki območni enoti po eden, ki so dobili priznanja na slovesni prireditvi, po navadi v začetku decembra na eni izmed območnih enot. Tako se je zvrstilo že 16 slovesnih podelitev, ki so udeležencem lahko ostale v prijetnem spominu. Življenje in delo prejemnikov priznanj smo predstavili v besedi in sliki, k slovesnemu in tudi veselemu razpoloženju je prispeval kulturni program. Za prireditve so se zmeraj precej zanimali tudi mediji in o njih poročali celo v osrednjih televizijskih oddajah.

Pravil za izbor najbolj skrbnih lastnikov nismo naredili za tog birokratski sistem, ampak bolj za pomoč gozdarjem na terenu, ki so z lastniki gozdov najbolj v stiku in jim je bil postopek izbora popolnoma zaupan.

»Najlastniki« – dobri gospodarji

Za izbrane lastnike, ki so prejeli priznanja, se je kmalu začel uporabljati izraz naj lastniki in se uporablja še danes. Vključno z letošnjim letom je prejemnikov 224. Na podelitvah priznanj so se pred nami zvrstili dobri gospodarji z različnimi velikostmi in drugimi značilnostmi gozdne posesti. Za vse pa so značilni: vseživljenjska povezanost z gozdom, skrb zanj, prizadevanje za varno delo, usposabljanje za delo v gozdu, vključevanje družinskih članov v gozdno delo, vsestranska dejavnosti v družbenem okolju, prenašanje znanja in pozitivnega odnosa do gozda na druge lastnike gozdov. Dobro gospodariti z gozdom pomeni negovati ga, čeprav so vlaganja dela in denarja v gozd dolgoročna. V 15. letih podelitve priznanj so ta prejeli lastniki gozdov, od mladeničev starih manj kot 30 let, do mladeničev po življenjski moči, starih nad 80 let. Tak korenjak je bil na primer Rudij Sgerm, kmet s Pohorja, lastnik najvišje smreke v Sloveniji in verjetno tudi v EU. Rudi je bil prava korenina, zdaj ga žal ni več med nami. Priznanje je dobil leta 2002, naslednje leto je na ekskurziji za najlastnike na Avstrofomi v Avstriji, kjer je bila razstavljena gozdarska mehanizacija na 10 kilometrski poti, vse prehodil peš. Star je bil že precej čez 80 let. Seveda ni bil edini tak med najlastniki, lahko bi navedli še marsikaterega, ki kljub visokim letom še sam dela v gozdu.

Prejemniki priznanj so bile tudi nekatere skupnost, na primer: Agrarna skupnost Planinca iz Begunj, Agrarna skupnost Čezsoča iz Bovca, Agrarna skupnost Paka iz Starega trga pri Kolpi, Gozdna urbarialna skupnost Dobrovnik. Priznanje je leta 2008 dobila tudi predstavnica največjega zasebnega lastnika gozda v Sloveniji Katoliške Cerkve in sicer Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu. V utemeljitvi priznanja so med drugim zapisali, da župnija s svojim lesom pomaga pri delu in razvoju krajevne skupnosti.

Posebnost med prejemniki priznanj so najlastnice, ki zaslužijo, da jih posebej zapišemo. To so: Zofija Novak iz Gorenje Trebuše, Fanika Škrubej iz Črne na Koroškem, Vera Cipot iz Tešanovcev, Marija Stare iz Ljubljane, Simona Šiftar iz Ženkovcev, Andreja Črnivec iz Vodic, Lidija Žužek Šajn iz Pivke, Mirjana Kos iz Črne na Koroškem. V marcu 2009 sta Andragoški center Slovenije in Krajevna enota ZGS Radlje organizirala delavnico na temo ženske v gozdarstvu. Naj naveden dve misli s te delavnice: »Ne vemo, koliko žensk živi od dela v gozdovih in morda jih med ponesrečenimi ne najdemo, ker bolj skrbne in previdne«. Na tej delavnici je bila dobro vidna velika skrbnost žensk za gozdnogojitvena dela. K temu bi lahko dodali še vprašanje, zakaj jih ni več med najlastniki? Vsekakor izziv za prihodnost.

Skupaj za gozd

To je slogan letošnjega Tedna gozdov. Vanj se lepo vključuje tudi zgodba najlastnikov skozi 16 let. Odnos lastnikov do gospodarjenja z gozdovi je pomemben za celotno državo. Slovenija je z gozdom bogata zato je prav, da dobi raba domačega lesa v energetiki, v gradbeništvu in v vrhunskih izdelkih večji pomen in vrednost prav tako tudi gozd kot socialni in okoljski dejavnik. Z najlastniki in njihovim dobrim zgledom naj teče gospodarjenje z gozdom tudi v prihodnje. Njim in vsem, ki so sodelovali pri izboru in podeljevanju priznanj v vseh teh letih iskrena hvala. Naj gre dober glas najlastnikov tudi v prihodnje v deveto vas in še dlje.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.