Za socialiste vseh strank je značilno, da omalovažujejo prispevek kapitala in podjetništva k blaginji in gospodarski rasti. Zanje je že od Komunističnega manifesta dalje za povečanje blaginje način razdelitve dobrin pomembnejši od procesa ustvarjanja dobrin, oblast nad proizvajalnimi sredstvi pa je pomembnejša od svobodne podjetniške pobude.
Kako malo se je spremenilo v mentaliteti odločevalcev v slovenski politiki, se je pokazalo na primeru ustanovitve državnega podjetja za gospodarjenje z gozdovi in na primeru pobude, da se pešajočo trgovinsko verigo TUŠ preoblikuje v zadrugo. Slednja ideja nima kaj dosti možnosti, saj nam evropska zakonodaja prepoveduje, da bi z državnim denarjem reševali verigo trgovin, banke so zelo omejene pri izpolnjevanju političnih želja, dobaviteljem in potrošnikom pa na kraj pameti ne pade, da bi tvegali svoj denar za neki nov kardeljanski izum.
Zagovorniki obeh rešitev se sklicujejo na tuje zglede, a pri tem pozabijo na zgodovinske in kulturne okoliščine teh zgledov, ki s Slovenijo niso primerljive. Italijanski COOP ima korenine v potrošniških zadrugah s konca 19. stoletja, sedanjo organizacijsko obliko pa je dobil desetletje pred ustanovitvijo Kardeljevih tozdov. Uspešne zadruge so vedno zrasle od spodaj navzgor. Propadle pa so zasnovali uradniki.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
