Libijska kost v grlu slovenske zunanje politike. Česa bolj obupno prostodušnega od izjave predsednika slovenske vlade, da Sloveniji ni treba biti v zadregi zaradi njegovih obiskov pri libijskem voditelju, saj da so podobno ravnale tudi druge članice EU, že dolgo ni bilo mogoče slišati.
/ … /
Že vsaj sto dni vemo, da goji naš premier tudi ne prav majhen fetiš do inštitucije ameriškega predsednika. Navedbe iz WikiLeaksovega trača o vezani trgovini s fototerminom pri Obami in zapornikom iz Guantanama je Pahor odločno, celo ogorčeno zanikal. Pridušal se je, da bi ga bilo sram takšnega pogojevanja in tako nesamozavestne zunanje politike. Le dva meseca pozneje se mu je v Beli hiši uspelo fotografirati z Obamo in dva tedna po tem je napovedal, da bo predlagal bivanje enega zapornika iz Guantanama v Sloveniji. Bleščeč nasmeh z ameriškim voditeljem je tako postal dokaz slovenske zunanjepolitične samozavesti, recipročno zatočišče za guantanamsko žrtev pa humanitarna gesta in stvar časti. Oboje se kot naročeno ujema s ciničnim posmehom ameriškega veleposlanika v Ljubljani.
Več: Siol
