Z združitvijo stranke Krščanski socialisti Slovenije pod vodstvom Andreja Magajne, gibanja Nova prihodnost pod vodstvom dr. Milana Balažica in skupine iz sedaj razpadle Združene levice pod zastopstvom delegata Saša Mikliča je nastala stranka Novi socialdemokrati (NS). Kot nam je v telefonskem pogovoru povedal Andrej Magajna, je združitveni kongres potekal 5. aprila 2018 v Ljubljani, novo oblikovana stranka pa je bila na Ministrstvu za notranje zadeve RS registrirana 13. aprila 2018.
Nov poskus vzpostavitve normalne levice
Magajna nam je v telefonskem pogovoru, v katerem nas je povabil na novinarsko konferenco, ki potekala v sredo, 18. aprila 2018, v konferenčni sobi City hotela v Ljubljani, povedal, da je ideja moderne evropske socialne demokracije na slovenskih tleh tlela že dolgo. Nazadnje se je to dogajalo v prelomnih letih slovenske demokratizacije in osamosvajanja, se je na pobudo Franceta Tomšiča ustanovila Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS). Vendar ta projekt ni ohranil prvotne smeri. Tako so si socialdemokratsko ime neupravičeno prilastili tej ideji povsem tuji politični stremuhi. Zato v Sloveniji še danes nimamo opravka z normalno levico, saj obstoječo kvazi-levico sestavljajo politični predstavniki bivšega režima, globoke države, tajkunskega kapitala in bančnega kriminala belih ovratnikov.
Zadnje časa poslušamo o večjem številu političnih strank, ki kanijo na Državno volilno vložiti kandidatne liste za letošnje parlamentarne volitve. Seveda bodo te lahko vložili, če bodo zadostili strogim zakonskim zahtevam. Slišimo tudi, da večina teh neparlamentarnih strank sploh ne cilja na prestop parlamentarnega praga. Njihov cilj je precej nižji, saj želijo zgolj doseči podporo 1 % volivcev, ki se bodo volitev udeležili. To jim namreč v naslednjem sklicu zagotavlja redne proračunske dotacije, ki na letni ravni lahko presegajo 100 tisoč evrov. Kar pa ni tako malo, saj se od njih ne pričakuje nič drugega kot redno letno poročanje v Ajpes.
Cilji stranke Nove socialdemokracija
Ustanovitelji Nove socialdemokracije so bistveno bolj ambiciozni. Zatrjujejo, da ustanovitev stranke Novih socialdemokratov, ni zgolj ustanovitev še ene istorodne stranke več v času pred parlamentarnimi volitvami. To utemeljujejo s tem, da v Sloveniji nimamo evropske socialne demokracije. Kot kaže vsebina Programske deklaracije, ki so jo predstavili na novinarski konferenci, gre za »resno in odgovorno politično alternativo vladajoči politično-tajkunski eliti in po njeni podobi ukrojeni državi. Naloga nove stranke je združiti moči vseh podobno mislečih strank v močni predvolilni koaliciji in enotni listi za drugačno Slovenijo.«
Dr. Milan Balažic, ki je na združitvenem kongresu prevzel vodenje stranke, je na ljubljanski novinarski konferenci povedal, da želijo z novo stranko obuditi izvorno socialdemokratsko idejo. V preambuli programske deklaracije lahko preberemo, da se naslanjajo na »bogato socialno gibanje in teoretsko izročilo, ki so ga v naš prostor vnesli dr. Janez Evangelist Krek, Andrej Gosar in drugi krščansko-socialno in social-demokratsko usmerjeni posamezniki. V Sloveniji, tako meni dr. Balažič, še vedno nimamo opravka z normalno levico, »imamo kvazi levico, ki politično predstavlja tajkunska omrežja«. Gre za režim globoke države, tega predstavljajo stranke, te se v našem slovenskem prostoru predstavljajo za leve, ki v Sloveniji neprekinjeno vladajo že skoraj od osamosvojitve. »Ker v Sloveniji nimamo prave evropske socialdemokracije, želimo pokazati, da obstaja politična alternativa tudi na levici«, je še poudaril dr. Balažic.
Andrej Magajna, glavni tajnik NS, je bil pred novinarji še bolj direkten. Omenil je, da sta razgradnja globoke države in klientelističnih omrežij ključna cilja stranke. »Če ne bo »razgradnje koruptivnega mafijskega omrežja, v katerem prednjači tranzicijska levica«, pravi Magajna, »v Sloveniji ne moremo pričakovati koraka na bolje in razvoja naše skupnosti«.
Najprej odstranitev obstoječih političnih elit in lustracija korumpiranih strank
Programska deklaracija v osmih vsebinskih poglavjih predstavlja težišče delovanja nove stranke na levici. Če razumemo zaporedje posameznih vsebinskih poglavij tudi kot postavitev prioritet delovanja, se na prvem mestu predvideva vrnitev lastnine ter odstranitev obstoječih političnih elit. Sledijo lustracija korumpiranih strank, nižji davki in nova delovna mesta ter izkoreninjenje revščine. Med programskimi izhodišči je tudi razumno zmanjšanje državne uprave, samostojna zunanja politika in prenova nacionalnega varnostnega sistema,
Socialdemokrati v programskih načelih tudi sicer močno odstopajo od kvazi-levice na oblasti. Med drugim nepodpirajo »multi-kulturalističnega koncepta slovenske družbe«, ki po njihovo ogroža kulturno identiteto Slovenije, tradicionalne vrednote slovenske družbe in način življenja. So za Slovenijo brez nezakonitih migracij ter proti emigrantskim kvotam, ki nam jih vsiljuje EU. Prepričani so namreč, da Slovenija, ki ima z visoko stopnjo revščine in nezaposlenih, »ni dolžna prevzemati novih bremen«.
Ni kaj, obuja se politično gibanje na demokratični levici, ki je izginilo že prve mesece nove države. Kot je pred dnevi zapisal Aleš Maver, imamo v Sloveniji poseben ključ delitve političnih skupin: podalpska levica, ki je večino časa na oblasti; podalpska desnica, ki je brez kapitalskega ozadja in vzvodov družbene moči.
Bojimo pa se, da je Balažičev in Magajnov poskus vzpostavitve “nepodalpske” normalne levice, prepozen, saj volilni roki že tečejo. Ko smo to omenili Magajni, je v slušalki nastala tišina … Srečno Novi socialdemokrati!
