Stephen Hawking: vesolje je nastalo iz nič

Nedavno je izšla nova knjiga slavnega fizika Stephena Hawkinga z naslovom The Grand Design, ki je že ob samem  izidu požela veliko zanimanja in dvignila veliko prahu. Kar pravzaprav niti ni toliko presenetljivo glede na sloves priznanega znanstvenika, ki se je lani upokojil po 30 letih kariere  kot profesor  matematike na Univerzi  Cambridge. Zasedal je eminentno mesto, ki ga je nekoč zasedal slavni Isaac Newton.

Ena izmed najbolj odmevnih izjav, ki jo je zapisal v svoji knjigi (po poročanju virov), se glasi: »Ker obstaja zakon gravitacije, se vesolje lahko in se bo ustvarilo iz nič. Spontano ustvarjenje je razlog, da obstaja nekaj in ne nič, zakaj vesolje obstaja, zakaj mi obstajamo.«

Z drugimi besedami, vesolje ne potrebuje zunanjega kreatorja. Je sama v sebi zaključena enota, ki razlaga svoj lasten obstoj. Pravzaprav ta trditev Stephena Hawkinga v principu niti ni nekaj novega, če jo primerjamo z nekaterimi izjavami, ki jih je Hawking navedel v prejšnjih njegovih  delih. Že v svoji znameniti knjigi iz začetka 90-ih (Kratka zgodovina časa) zapiše: »Ideja, da prostor in čas sestavljata zaključeno površino brez mej, pa meče tudi precej drugačno luč na vlogo, ki naj bi jo imel Bog pri stvarjenju vesolja. Spričo uspeha, ki so ga imele znanstvene teorije pri razlaganju dogajanj, se je večina ljudi oprijela mnenja, da Bog pušča vesolju, da se razvija v skladu z določenimi zakoni, in se vanj ne meša in ne krši teh zakonov. Vendar nam ti zakoni ne povedo, kakšno je bilo vesolje ob nastanku – še vedno je zgolj Bogu prepuščeno, da navije mehanizem in se odloči, kako naj ga požene. Dokler bomo menili, da ima vesolje svoj začetek, bomo lahko sklepali, da ima svojega stvarnika. Če pa je res sama v sebi zaključena celota in nima mej in robov, potem nima ne začetka ne konca: potem kratko malo je. Kam bi potem s stvarnikom?«

Sicer pa se zdi, da Hawking pogosto v svojih delih omenja Boga. Po eni strani želi slediti čisto pozitivističnemu principu raziskovanja, po drugi strani pa to mejo venomer prebija z omenjanjem Boga in razlage nastanka vesolja. Kot poročajo številni mediji, vidi Hawking rešitev razlage nastanka vesolja v t.i. M-teoriji, ki združuje vseh 5 teorij strun. Gre v bistvu za koncept, kjer se poskuša združiti kvantno teorijo in relativnostno teorijo. To kar znanost do sedaj še ni uspela združiti.

Nedvomno je Hawking ponovno uspel popularizirati Boga ne glede na to, da v bistvu (ponovno) trdi, da ga znanost za razlago nastanka sveta ne potrebuje, skratka da Boga ni. Pustimo ob strani vprašanje, kako tehtni so njegovi argumenti oz. kot nekateri opozarjajo celo kontradiktorni. Bolj zanimiv je pravzaprav trend v novodobni znanosti. Namreč, da znanost vedno bolj posega na področje metafizike. Sicer skušnjava, ki se ji znanost v resnici najbrž nikoli ni bila sposobna popolnoma upreti.

Lep primer je denimo teorija o t.i.  multiverzumu, o neskončnem številu vesolj. Gre za idejo, da je naše vesolje le eno izmed neštetih in da obstajajo vesolja s povsem drugačnimi zakonitostmi, popolnoma neprimernih za nastanek življenja. Ker pa je vesolj neskončno, je povsem verjetno, da je vsaj eno takšno, kjer so se vsi zakoni tako ujeli, da so omogočili nastanek življenja. Skratka, verjetnostno načelo stopi na mesto Boga. Pri čemer se že v izhodišču teorije sploh izključi možnost kakršnegakoli eksperimentalnega preverjanja, saj ‘izstopiti’ iz našega vesolja pač ne moremo.

Vendar, kakorkoli bodo znanstveniki v prihodnosti bližje odgovoru na vprašanje kako je vesolje nastalo, nikoli ne bodo morali odpraviti razloga za Boga. Namreč, tudi če bi hipotetično uspeli eksperimentalno dokazati, da je določen zakon narave povzročil nastanek iz nič (pustimo ob strani vprašanje kako sploh definirati nič), bi se še vedno spraševali, kako je ta zakon sploh nastal? Iz nič? Je morda potem’ nič’ nek znanstveni nadomestek za Boga?

Vprašanje vzroka za nastanek sveta ni vprašanje znanosti. Saj že sama beseda ‘metafizika’ pove, da gre za nekaj, kar presega fiziko – torej naravo. Presega torej predmet raziskovanja znanosti. Ta vprašanja so v domeni filozofije, teologije, vere.

Skratka, zdi se da nekateri znanstveniki iščejo tisoč in en način kako izločiti Boga iz zgodbe o nastanku vesolja. Za ta cilj so pripravljeni izumiti celo takšne koncepte, ki niti v izhodišču niso znanstveno preverljivi. Z drugimi besedami, iz znanosti sami delajo vero. Vendar ne v Boga temveč v nek nadomestek.

Več na:

http://www.nydailynews.com/news/world/2010/09/02/2010-09-02_stephen_hawking_in_the_grand_design_god_create_the_universe_it_would_have_happen.html

http://www.catholiceducation.org/articles/science/sc0119.htm

http://www.youtube.com/watch?v=JQvnQD9_l1c&feature=related

Foto: Wikipedia