Slovenskim domoljubom, kako živeti iz samega sebe! (2. del)

Letalo Taurus G4 - nov razvojni mejnik podjetja Pipistrel

Mikroprocesorska tehnologija je v zadnjih letih povsem spremenila trg in tržne zahteve, vstopili smo v informatizirano družbo, ki v industrijski proizvodnji praviloma kaže v popolni robotizaciji, mnogi izdelki se izdelujejo avtomatično, nekaterih produktov se človek sploh ne dotakne, niti jih več ne vidi. Rojevajo se nove generacije produktov in sistemov, ki prehitevajo družbeno zavest. Z desetletji dolgim zamikom zaostajajo storitve, tako tudi storitvena Slovenija, ki je že postala predvsem sekundarni proizvajalec rezervnih delov, izvajalec dodelavnih poslov, ročnih spretnosti kot je to na Kitajskem, ampak v srcu Evrope! V Sloveniji ni več sistemskega znanja, ker so take industrije v nedavni preteklosti prodali ali ukinili, s čimer so ukinili tudi naše sistemsko znanje, kot duhovni kapital Slovenije, kar je v polnem nasprotju s prakso v tujini.

Sodobna družba si mora prizadevati, da proizvaja lastne industrijske izdelke in tudi ustvarja lastno sistemsko znanje. Pri tem mora poskrbeti, da so njeni izdelki sposobni spopadanja s konkurenco. Samo tako lahko kakovost produkta narašča, se veča njegova cena in s tem tudi dodana vrednost. To lahko omogočimo le s stalnim popravljanjem ali inoviranjem izdelka v celotnem proizvodnem procesu. Prav to pa predstavlja sodobno jedro nastajanja dodane vrednosti in odpira nova delovna mesta. To je sodobno gonilo družbe in bistveno mesto za investicije. Družba, ki nima vizije, ne more usmerjati in ne delovati. Industrijske razvojne vizije so edina logična osnova za določanje vseh ostalih družbenih vizij. Vse drugo so iluzije in inovacijski inženirji s sodelavci so edini strategi in generatorji razvoja, ne samo izdelkov, ampak posredno tudi celotne družbe. Bančniki z ekonomisti so le spremljajoči partnerji, še bolje serviserji.

Slovenija potrebuje vizijo in spodbude

Kot prvo, v preteklosti smo pokazali, da znamo snovati in proizvajati odlične industrijske izdelke. Sposobni smo izdelati še boljše in še bolj konkurenčne produkte in to mora postati bistven strateški cilj v katerega moramo verjeti in vanj usmeriti vsa sredstva in znanja, ki jih imamo.

Kot drugo, izvesti je potrebno inventuro proizvodnega gospodarstva ter odbrati tista področja, kjer je največja verjetnost za penetracijo trgov z našimi izdelki, s čimer bi ponovno sprožili proces sodobnega snovanja, proizvajanja in trženja novih produktov, znanja in slovenske kakovosti. Tako bi spet nastajalo slovensko sistemsko znanje in le tako lahko zaslužimo denar, s katerim bomo potem vračali in zmanjševali dolg.

Kot tretje, sprožiti moramo resetiranje industrije z novimi ljudmi ter ustanoviti novo vladno ustanovo, na primer ministrstvo za industrijo ali za nove, sodobne tehnologije, saj je stanje alarmantno! Poleg skrbi za sodobne tehnologije, bi morala ta ustanova prevzeti tudi skrb za razvoj tehničnega šolstva in stanovskih združenj po zgledu visoko razvitih držav, saj so prav strokovna združenja najbolj pomemben sogovornik v odločitvah vsake sodobne države, kjer pričakujemo sinergijo. Vodenje take institucije lahko prevzamejo le strateško sposobni inženirji z znanjem in izkušnjami, saj morajo prevzeti odgovornost za usmerjanje gospodarskega razvoja, posredno pa tudi za blagostanje prebivalcev.

Zaključni sklepi po slovensko

V vrhu vladnega sistema potrebujemo strokovne, predvsem pa razvojno usmerjene politike, ki so sposobni drznih ukrepov in ambicioznih ciljev, ne pa preplašene ljudi. Potrebujemo novo paradigmo: opustiti vse kar nas zavira in vključiti vse, kar nam omogoča preboj v uspešno družbo. Prihodnost zahteva odločne ljudi, ki imajo vero v znanje in znanost, se zavzemajo za napredek in razvoj lastnega naroda ter verjamejo v ustvarjalnost slovenskega človeka. Skromnost, plahost in neodločnost, niso atributi prihodnosti, pač pa le prepričanje, da zmoremo tekmovati z razvitim svetom. Rešiti se moramo zgrešene storitvene Slovenije, vstopiti moramo v svet sodobne industrijske družbe kot enakopravni partnerji evropske družine narodov.

Slovenija je gospodarski sistem, ki je manjši od srednje velike multinacionalke, je pa obvladljiv če ga vodijo pošteni, strokovno sposobni in poslovno spretni ljudje. Ne morem si predstavljati, da te naše čudovite dežele v kateri se srečujejo vrednote treh največjih svetovnih kultur, ne bi bilo mogoče obvladovati tako, da bi Slovenija postala model sodobne industrijsko razvite družbe, ki je sposobna, po Trubarju, »stati inu obstati v osrčju Evrope,« kot suveren narod? Začeli smo z Romani, skoraj tisočletje z Germani, a le dvajset let dolgo s tajkuni, ki lastnim ljudem ponujajo zgolj sramoto in samoukinitev. Ali smo si to res zaslužili?

Opomba avtorja: članek napisan v sodelovanju z dr. Markom Kosom in dr. Janezom Jerovškom

Foto: spletna stran Pipistrel