Slovenski novodobni liberalizem je KKK

Bernard Brščič: Slovenski novodobni liberalizem je KKK – klientelizem, kriminal in korupcija. 

Bernarda Brščiča mi je kot zgodovinarja ekonomske misli in pobudnika prevoda Smithovega Bogastva narodov za pogovor predlagal urednik. Meni se je zdel zanimiv, ker je v svojih člankih ostro napadal stari LDS, ki se ga, opažam, na publicistični ravni komajda kdo še spomni. Brščič je med pogovorom name napravil vtis nenavadno izobraženega in artikuliranega sogovornika z mestoma, milo rečeno, bizarnimi stališči. Na mojo veliko žalost ne moremo objaviti prve inačice intervjuja, saj sem imel take težave pri avtorizaciji nazadnje mislim da pri Janezu Ruglju. Prva inačica, ki se mi je zdela bistveno bolj sočna in neprimerno bolje tempirana, se je gospodu Brščiču zdela zelo ‘rokovnjaška‘. Zato sva se v nekaj dneh mukotrpno izpogajala za naslednji kompromis.

Kako lahko več kot 200 let staro besedilo danes nagovori slovenskega bralca?

Tudi po več kot 200 letih od nastanka sporočilo Bogastva narodov ostaja aktualno. S svojim raznovrstnim pristopom ponuja splet teoretičnih in empiričnih argumentov, da pot v dobro družbo poteka v smeri osvobajanja družbe. Slovenski prevod temeljnega dela škotskega razsvetljenstva, dela, ki je konstituiralo sodobno ekonomsko vedo je tako po obsežnosti kot zahtevnosti besedila prvovrsten založniški podvig založbe Studia Humanitatis in njene urednice dr. Nede Pagon. Zavedajoč se pomena kakovosti prevoda je slednja posebno pozornost namenila izboru prevajalca. Z Bogdanom Gradišnikom je sprejemanju Smitha na Slovenskem naredila veliko uslugo. Redki so prevajalci s tako subtilnim občutkom za jezik, ki hkrati posedujejo potrebno miselno gibkost za prevajanje zahtevnih družboslovnih in humanističnih besedil. Menim, da je Bogdanu Gradišniku uspel pravi prevajalski podvig. Prevod je lep, tekoč, z velikim občutkom za slog. Tisto, kar me najbolj navdušuje je svojevrsten prenos žlahtne jezikovne patine, ki odlikuje angleški izvirnik. Tudi slovenski bralec lahko izkusi jezikovno sladostrastje, ki je nemara pomembno prispevalo k velikemu uspehu Bogastva narodov.

Preidiva na probleme slovenskega liberalizma. Zakaj ne bi začela kar z LDS? V nekem članku ste zapisali: »Pred-tranzicijsko koketiranje z liberalizmom se je sprevrglo v njegovo nasprotje, v psevdoliberalizem.« LDS, pravite, pa je potem izvedla nič manj kot svobodomor …

Z liberalizmom na Slovenskem res nimamo sreče, še najmanj v samostojni Sloveniji. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja je krog izobražencev v takratni ZSMS za kratek čas miselno okusil klasični liberalizem, kar pa razen nekaj prevodne literature žal ni pustilo opaznejših idejnih posledic. No, resnici na ljubo bi tovrstni miselni preobrat težko pričakovali od stranke, ki ima svoje korenine v socializmu. Žal se je predtranzicijsko koketiranje z liberalizmom res sprevrglo v njegovo nasprotje, v svobodomor. LDS je razvila idiosinkratičen, psevdoliberalni zgled, ki je sicer zaznamovan z retoriko nekaterih političnih svoboščin, dejansko pa gre za način vladanja treh K-jev, klientelizma, kriminala in korupcije.

Neke vrste slovenski KKK!

Če hočete. Slovenski novodobni liberalizem je poleg načina vladavine 3K zaznamovan še z nekaj negativnimi družbenimi pojavi. Podobno kot pri slovenskem »paleoliberalizmu« je opazno izrazito protikatolištvo Poudaril bi, da gre pri tem za izrazito aliberalno držo, ki je v nasprotju s tradicijo škotskega razsvetljenstva, kot jo najdemo pri Smithu. Kot tretjo značilnost pa bi izpostavil utilitarizem, zaznamovan z etično praznino oziroma moralnim relativizmom, vse v duhu vrhovnega reka Izmailcev – Nič ni resnično, vse je dovoljeno. Vrhunec tega psevdoliberalnega kreda je obvezna politična korektnost in retorika o človekovih pravicah. A te naj bi veljale zlasti za predstavnike obrobnih družbenih skupin. Liberalizem pri nas se danes enači z moralnim relativizmom, s protagorejskim poveličevanjem človeka kot merila vsega – kot subjekta, ki si lahko sam postavlja svoje zakone in vzpostavi čisto subjektivno moralo. Transcendenčne, metafizične vrednote v takšni zastavitvi nimajo prostora. To je v nasprotju s tradicijo klasičnega liberalizma, ki poudarja pomen morale. In pravi, da dobre družbe ni mogoče oblikovati onstran minimalnega skupnega imenovalca, ki ne more biti prav daleč od dekaloga. Pri nas pa se je liberalizem zožil v libertinstvo. Ena največjih pojmovnih zmot je umevanje liberalizma kot moralne filozofije. Liberalizem ni moralna filozofija, je politična filozofija, ki se ukvarja s tem kaj posamezniki in država lahko naredimo drug drugemu.

Več: Razgledi