Avtor: Stanislav Kovač. Vir: Finance. Napovedani rebalans državnega proračuna za leto 2012 in varčevalni ukrepi vlade so sprožili silovit odpor sindikatov. Ti močno nasprotujejo posegu v pravice javnega sektorja in od vlade zahtevajo ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti.
Razprava o zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, od katere je odvisna prihodnost naše države, odpira vprašanje, ali nasprotniki varčevanja živijo na luni.
Janša podedoval bankrotirano državo
 |
Podatki iz grafa o gibanju zahtevane donosnosti za desetletne državne obveznice Slovenije, ki odsevajo stroške zadolževanja naše države v tujini, kažejo, da so mednarodni finančni trgi konec leta 2011 Slovenijo postavili ob bok bankrotiranih držav iz skupine PIGS na čelu z Grčijo. Tuji kupci državnih obveznic, ki financirajo našo čezmerno javno porabo, so Slovenijo zaznali kot zelo tvegano državo in od nas zahtevali dolgoročno nevzdržno, približno sedemodstotno obrestno mero, po kateri se ne more zadolževati nobena država, sicer bankrotira (glej graf Zahtevani donos desetletnih državnih obveznic).
Potrditev nove vlade in napoved vladnih ukrepov za okrepitev javnih financ sta ob ukrepih ECB za sprostitev evropskega bančnega krča (LTRO) prinesli vrnitev zaupanja mednarodnih finančnih trgov v Slovenijo, nižjo premijo za tveganje naše države in sunkovito znižanje stroškov zadolževanja na bolj vzdržno raven okoli petih odstotkov.
Javnofinančni polom Slovenije
Bankrotirani »model razvoja« Pahorjeve vlade je temeljil na ohranjanju socialnega miru z velikim zadolževanjem države. Koaliciji Pahor–Golobič–Kresal v letih 2009-2011 ni uspelo zmanjšati javnofinančnega primanjkljaja pod pet odstotkov BDP (letno okoli dve milijardi evrov), kar je prineslo skokovito rast državnega dolga z 21 na 47 odstotkov BDP.
Spomnimo, da je ekonomist Mojmir Mrak decembra lani v intervjuju za Bančni vestnik javnofinančno politiko pod Pahorjevo vlado opisal »kot javnofinančni polom«. Isti Mrak je minuli teden predvidene varčevalne ukrepe, ki so nastali predvsem v kabinetu ministra za finance Janeza Šušteršiča, ocenil z besedami: »To je prava smer. Vsaj jaz tako menim. Bilo bi res nekredibilno in res slabo, če tega ne bi storili« (Delo, 24. marca 2012).
Pahorjevci z lune
Kljub vrnitvi zaupanja mednarodnih finančnih trgov v Slovenijo po dokončnem umiku Pahorjeve vlade je opozicijska SD v začetku minulega tedna sklicala tiskovno konferenco, kjer je najglasnejši član stranke Janko Veber dejal, da Janševa vlada »še dodatno poslabšuje položaj Slovenije na domačih in tudi mednarodnih finančnih trgih« (Delo, 20. marca 2012).
Primerjava Vebrove izjave in podatkov iz prej omenjenega grafa o izboljšanem položaju Slovenije na finančnih trgih po umiku Pahorjeve vlade kaže, da opozicijske poslance Pahorjeve stranke očitno močno nosi luna.
Tudi sindikati živijo na luni
Varčevalni ukrepi ministra Šušteršiča za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v letu 2012 na raven treh odstotkov BDP (okoli milijardo evrov) temeljijo predvsem na krčenju plač v javnem sektorju, državnih investicij, materialnih stroškov in subvencij, delno pa tudi socialnih transferjev (glej Kje bodo prihranili 815 milijonov evrov).
Primerjava sestave državnih izdatkov Slovenije in povprečja držav evrskega območja prinaša pomembno sporočilo o razmerah v naših javnih financah: Slovenija nameni za plače v javnem sektorju, vmesno porabo države (predvsem materialni stroški), proračunske subvencije in državne investicije skupno skoraj za pet odstotnih točk BDP več od povprečja evrskega območja (glej tabelo Sestava javne porabe Slovenije in povprečje evrskega območja).
 |
Silovito nasprotovanje sindikatov napovedanim varčevalnim ukrepom kaže, da tudi najbolj glasna sindikalista javnega sektorja, Štrukelj in Posedi, očitno živita na luni in sta svetlobna leta oddaljena od realnih razmer v državni blagajni: varčevalni ukrepi najbolj krčijo ravno tisti del javne porabe, kjer Slovenija navzgor močno odstopa od povprečja evrskega območja (predvsem plače) in uporablja javne izdatke najbolj neučinkovito (predvsem materialni stroški in investicije).
Več: Finance
