Avtor: Aleš Žužek. Vir: Siol. Teza o novi in stari levici, vzroki za nepreboj Milana Zvera v drugi krog, kdaj bomo dobili predsednika države, ki bo prihajal z desnega političnega pola … To so nekatere izmed tem, o katerih smo se pogovarjali z Makarovičem.
….
Zdaj se veliko govori o novi levici (poosebljal naj bi jo Pahor) in stari levici (poosebljal naj bi jo Türk). Kaj menite o tej tezi? Ali drži in v kolikšni meri?
O tem, da Türk pooseblja bolj staro kot novo, res ni dvoma. Za njim stojijo predvsem sile, ki so izrazito zagledane v preteklost in ki niti znotraj levice niso sposobne prenesti normalnih generacijskih menjav. Gre za tiste, ki se jih v zadnjem času označuje kot strice iz ozadja. Manj jasno je, kaj in koga pooseblja Pahor.
Na deklarativni ravni je morda res blizu neki razmeroma moderni različici socialne demokracije, vendar ima hude težave, ko je treba to deklarativnost prenesti v prakso. Končno smo to videli že v času, ko je bil predsednik vlade in je lahko svojo vizijo izražal le na zelo splošni verbalni ravni, skoraj v ničemer pa tudi s konkretnimi političnimi potezami.
Poleg tega je vprašanje, kdo za Pahorjem pravzaprav stoji. Njegova stranka se ga je kot lastnega predsednika odrekla, kot predsedniškega kandidata pa ga je podprla pravzaprav le zato, ker v bistvu ni imela druge izbire, če ni hotela tvegati notranjega razdora. Tudi s tako imenovanimi strici se Pahor, kot kaže, ne razume več najbolje, hkrati pa ni popolnoma jasno, ali in v kolikšni meri se jim upa tudi konkretno upreti.
Če je precej jasno, kaj je stara levica, je bistveno manj jasno, kdo predstavlja novo levico in kakšna je v resnici njena vsebina, ko odštejemo nekaj splošno všečnih fraz, s katerimi se človek težko ne strinja. Vsekakor lahko rečem, da je Pahor kot morebitni prihodnji predsednik republike bistveno večja neznanka kot Türk.
….
Predsednik SD Igor Lukšič zadnje dneve nastopa veliko bolj spravljivo do koalicije (na primer glede izginulih podpisov za referendum o slabi banki). Je to le politična taktika, ki naj pomaga Pahorju, da bi v drugem krogu pridobil glasove desnih volivcev, ali kaj bolj trajnega? Bo te taktike konec po drugem krogu?
Mislim, da gre tu bolj za pragmatično kot pa neko temeljno načelno odločitev. Da pomaga Pahorju, je razumljivo, saj bi bil uspeh kandidata SD za to stranko vsekakor izjemno pomembna simbolna in prestižna zmaga tudi za stranko, ki je še lani doživela zelo hud poraz na volitvah. Z zasedbo tega položaja se SD v nekem smislu spet lahko vrne v središče političnega dogajanja in si še poveča možnosti, da spet postane vodilna sila znotraj levega bloka, potem ko so jo nekateri že skoraj odpisali.
Drug vidik pragmatizma pa je verjetno v tem, da se SD v tem trenutku, ki za državo nikakor ni lahek, verjetno ne mudi posebej na oblast. Prvič ne zato, ker bi bila tudi nova vlada hitro podobno nepriljubljena, kot je zdajšnja, saj brez izjemno nepriljubljenih ukrepov danes pač žal ne gre. In drugič zato, ker bi igrala SD v takšnem položaju, ko so še ene predčasne volitve malo verjetne, izrazito podrejeno vlogo v odnosu do Pozitivne Slovenije.
SD se v tem smislu izplača, da je potrpežljiva in da najbolj neprijetni del reševanja krize prepusti zdajšnji vladi. Pozitivni Sloveniji se po drugi strani bistveno bolj mudi na oblast, morda tudi zaradi osebnih interesov njenega predsednika, ki ga, kot bi lahko kdo sklepal, skrbi tudi kakšen kazenski pregon.
….
Več: Siol
