Kdaj bomo lahko kot narod zunajsodno pomorjene v miru pokopali?
Ko se v začetku junija ob breznu pod Krenom v Kočevskem rogu spominjamo grozodejstev izpred sedmih desetletij, se ob številnih pietetnih proslavah in besedah o dostojanstvu slehernega človeškega življenja, ki jih izrekajo visoki predstavniki oblasti, sprašujemo, kdaj bomo lahko kot narod zunajsodno pomorjene v miru pokopali in dali dostojanstven kraj počitka vsem, ki so razkropljeni po več kot šesto prikritih grobiščih v Sloveniji.
Z zanikanjem resnice in enostranskim poveličavanjem zmage bo do takrat še dolgo. Ni nam še uspelo obsoditi tistih, ki so odgovorni za množične poboje pri nas, vendarle pa je za to še čas in prišel bo, a ne zaradi maščevanja, ampak zaradi pravičnosti in resnice. Kaj je resnica? To vprašanje, ki ga je tudi Pilat zastavil Kristusu, nas vznemirja, dokler ne dobimo odgovora nanj. In resnica je ena. Čeprav v javnosti vedno znova slišimo besede, naj bi teh težkih vprašanj naše polpretekle zgodovine ne načenjali več in da je to poglavje končano, pa nam ravno slovenski kazenski zakonik govori drugače. Ta namreč pravi, da kazniva dejanja zoper človečnost, kar so povojni poboji nedvomno bili, ne zastarajo, sploh pa objektivnih odgovorov o tem še nismo prejeli. Pregon takšnih dejanj je torej mogoč ne glede na to, kdaj so se zgodila. Tudi mednarodna sodišča poznajo takšno pravilo. Ko se vprašam, zakaj želijo nekateri ta del zgodovine pomesti pod preprogo, pridem vedno do zaključka, da zato, ker se morda bojijo resnice, saj bi se scena zamenjala. Soočenje z njo je edino odrešujoče in v pravnih okvirjih, ki so nam dani, verjamem, da bomo nekoč neobremenjeni rešeni tavanja v breznu zla. Žrtve imajo pravico do poprave krivic, do preiskave storjenih zločinov, pravico do resnice in odškodnine, država pa mora preganjati in kaznovati takšna dejanja, zagotoviti pravne postopke za ugotavljanje resnice in o tem obvestiti javnost.
Nekateri pravniki so mnenja, da povojni zločini niso zločini proti človeštvu, ker takrat tega pojma še niso poznali, a nekdanji pravosodni minister dr. Lovro Šturm je nekoč spomnil, da je slovenski pravnik in profesor Leonid Pitamic že leta 1927 v svoji knjigi z naslovom Država predstavil natančen katalog človekovih pravic in svoboščin. Ker je takratna pravna stroka to knjigo poznala, je bilo torej dobro znano, kaj pomeni kršenje človekovih pravic.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
