Kako pomembni so podatki za vsa področja človekovega delovanja. Brez njih si težko predstavljamo delovanja družbe. Ni pa vseeno, kakšne se posreduje javnosti. Zelo pomembno je, da so podatki čimbolj realni in da se pri izračunanih uporabijo pravilne metode. Dnevno in tudi najpogosteje se srečujemo v življenju s srednjimi vrednostmi oziroma povprečji.
Številni podatki, ki so srednje vrednosti, so zgolj informativne narave in nam tudi ne povedo veliko. Eden izmed njih je tudi BDP (bruto družbeni proizvod) na prebivalca, ki predstavlja merilo gospodarske razvitosti države. Vendar nam kot tak posreduje le informacijo o njegovi višini. Veliko več nam pove, če ga primerjamo z BDP na prebivalca drugih držav in vidimo, kje je Slovenija v gospodarski razvitosti. Slovenija zaseda glede nominalnega BDP na prebivalca visoko mesto v svetu, in sicer 82 (vir IMF, 2014). Pričakovali bi, da ta pomeni tudi visok življenjski standard prebivalcev Slovenije. Vendar glede na to, da skoraj 20 % prebivalcev Slovenije živi malo pod in nad pragom revščine in da ima skoraj dve tretjini zaposlenih še vedno poprečno neto plačo pod slovenskim poprečjem, visok BDP pri nas ne pomeni tudi visokega življenjskega standarda. Revščina se žal pri nas še povečuje.
Podatki so velikokrat premalo natančni, kadar se za izračun uporablja navadna aritmetična sredina. Takšne lahko uporabljamo zgolj kot informacijo. Prišlo bi lahko do velikih napak, če bi jih uporabljali za postavljanje strategij in ciljev. Veliko bolj realne in s tem uporabne podatke dobimo, kadar lahko uporabimo za izračun ponderirano aritmetično sredino. Pri tej se srednje vrednosti pomaknejo v smeri večjih ponderjev (uteži).
Vsi, ki seznanjajo javnost s povprečji, ji posredujejo, kakšne so njihove vrednosti. Ne podajo pa, znotraj kako velikega intervala se neka srednja vrednost nahaja. Zelo pomembno je tudi vedeti, ali leži blizu njegove zgornje ali spodnje meje intervala.
Številni podatki, ki izhajajo iz povprečij, so omejeno uporabni in podajajo vrednosti, ki so lahko precej drugačni od dejanskih. Zato moramo biti do njih kritični in jih jemati z določeno rezervo. V nasprotnem primeru lahko vodijo do posploševanj (npr. Slovenci smo v poprečju bogati; po določenih postavljenih kriterijih pa predstavlja bogate le del populacije). Mnogi podatki so tako žal pogosto eno, realnost življenja pa drugo.
mag. Drago Nemec, u.d.i.g.
