Vedno sem se spraševal, kako preživiš dan, če si uradno nezaposlen. Morda mi boste lahko pomagali s komentarji k tej kolumni. Še prej pa moja tokratna zgodba.
Oni dan je na obisk prišel znanec, ki se v svojem svobodnem poklicu že več kot desetletje preživlja z delom za računalnikom. Oblikuje knjige in naslovnice, piše članke ter druga besedila, tudi romane. Nekako mu uspeva, ker je priden in učinkovit, pred ekranom preživi večino delovnega dneva pa tudi kakšen popoldan in večer. Čeprav se kdaj sporečeva, z veseljem delam z njim, ker je hiter. Zelo hiter. Prvo verzijo naslovnice za knjigo mi običajno pošlje v nekaj urah od takrat, ko se začneva pogovarjati o njej.
No, tokrat se mi je pohvalil, da je prejšnji dan ravno na novo prekopal svoj vrt in da bo v naslednjih dneh začel letošnjo setev. Veš, res mi pomaga za križ, ki me boli od pretiranega sedenja, je še dodatno argumentiral svoje popoldanske aktivnosti.
Ni edini. Imam kar nekaj in vse več znancev, ki po rednem delu svoje proste popoldneve preživljajo s svojim “zelenim kvadratom”, kjer delajo, sejejo in sadijo, potem pa z žarom v očeh opazujejo, kako iz zemlje zlezejo in zrasejo pridelki, ki kmalu pristanejo na krožniku. Nekateri za najem svojih gredic plačujejo tudi najemnino. Tudi mi imamo svoj majhen vrtič (permakulturno gredo, pravi moja žena) in ni lepšega kot pojesti svežo solato, mlado redkvico ali paradižnik z njega. Čeprav je velik zgolj nekaj kvadratnih metrov, nam solata neredko požene v cvet, saj nam je ne uspe pravočasno pojesti. Kaj naj rečem: pri hrani nismo dovolj hitri.
…
Skrbimo za svoje korenine
Potem sem v zadnjih dneh na televiziji opazil videospot za evropsko kampanjo v zvezi z novo kmetijsko politiko. Gre za precej romantično predstavitev, zakaj je kmetijstvo pomembno za našo prihodnost in kako moramo po eni strani varovati svojo tradicijo in naravne vire, po drugi strani pa jih moramo znati tudi izkoriščati.
Če preverite na njihovi spletni strani, boste hitro ugotovili, da gre v okviru evropske Skupne kmetijske politike v principu za plemenite cilje, od podpiranja vseh vrst kmetij prek zaščite okolja in biotske raznovrstnosti do spodbujanja praks, ki so trajnostne in prijazne do okolja. To je lepo narejena imidž kampanja, ki zbudi dobre občutke in te pripravi do tega, da malce bolje pomisliš na to, od kje prihaja med, ko si ga naslednjič namažeš na kruh. Kakega drugega večjega učinka pa nima, ker nekaj manjka. Kaj pa? Manjka konkretno povabilo, naj se zainteresirani čim prej lotijo kmetijstva.
Kdo je najprimernejši za to? Ena od primarnih ciljnih skupin so gotovo nezaposleni. Teh je po uradnih podatkih v Sloveniji nekako sto dvajset tisoč, poleg njih pa je bojda še nekaj deset tisoč ljudi, ki so tudi nezaposleni, a v uradne evidence niso niti prijavljeni. Nekateri od njih nikoli več ne bodo mogli dobiti normalne službe, ali ker so prestari, premalo oziroma narobe izobraženi ali pa njihove dejavnosti v Sloveniji ne bo več mogoče obuditi.
Več lahko preberete na portalu PlanetSiol.
