Osrednji dogodek na področju civilne družbe v prihodnjih dneh bo prav gotovo Socialni teden. Zanj bi lahko rekli, da je praznik aktivnega državljanstva. Pogovarjali smo se z Matejem Cepinom, ki je duša in motor Socialnega tedna.
Matej, v slovenskem prostoru si znan kot neutruden delavec – nekdaj na mladinskem področju, zdaj na Socialni akademiji. Za poslanstvo v civilni družbi si motiviral tudi mnoge druge, kar se še posebej kaže pri Socialnem tednu. Kaj pa tebe motivira pri tvojem delu?
Ob vprašanju, kaj me motivira, mi pride na misel reklama za Slovensko vojsko izpred nekaj let, ki je šla nekako takole: »Vsaka služba ima nadure. Vsaka služba ima krizne sestanke. A samo v eni službi služiš domovini.«
Prav nadure in krizni sestanki pogosto prekrijejo navdušenje oz. klic, ki sem ga čutil na začetku. A ko se nekoliko odmaknem, spet prepoznam pomen in srečo v »služenju domovini«.
Delo v skupno dobro, za krepitev skupnosti, pa naj bo to pomoč neformalni skupini, nevladni organizaciji, župniji ali pa kar celotni družbi, da naredi korak naprej v svojem razvoju – to je tisto, brez česar ne morem.
Včasih me kar strese, ko vidim, koliko neizkoriščenega človeškega potenciala »leži po tleh«. Volja, talenti, strast, dobrohotnost – pa se vse to ne uresniči …
Zelo podobno delo bi delal tudi prostovoljno, če bi bil materialno preskrbljen.
Kje si dobil idejo za prvi Socialni teden pred 5 leti?
Nisem bil sam. Najbolj mi v mislih ostajajo še Anton Kokalj, Robin Schweiger, Imre Jerebic in Klemen Štibelj.
Okoliščine so bile zelo nenavadne. Avgusta 2009 se je želel z menoj v Ljubljani srečati predstavnik francoskega Socialnega tedna, Bernard Chenevez, da bi nas povabil na njihov teden v Francijo.
Vabilo smo pozneje sprejeli. Na srečanju sem se veliko ukvarjal z mislimi, kako francosko stoletno tradicijo prenesti tudi k nam.
Ob vrnitvi v domovino sem pred prostori Slovenske Karitas srečal tajnika Imreta Jerebica in se povabil na kavo. Čez mesec dni smo že imeli prvi Socialni teden z okoli 10 dogodki po Sloveniji.
Želel pa sem drugačen koncept, kot ga imajo Francozi. Tam dogodek namreč poteka v veliki dvorani in je pretežno frontalen. Sam želim, da je slovenski Socialni teden, poleg tega da gre za javni dogodek, tudi učna izkušnja aktivnega državljanstva za pripravljavce, ki so »povsem običajni državljani«.
Zato so pomembne male skupine, tako v pripravi kot tudi na dogodkih. V takšnih skupinah se najbolje učimo.
Pogovarjal se je Štefan Kržišnik.
Večino pogovora lahko preberete na: Iskreni.net
