Štajersko je pred kratkim neprijetno presenetila odločitev multinacionalke IBM, ki se je odločala, ali bi v Mariboru odprla evropski klicni center za tehnično podporo, kjer bi delo dobilo do 200 ljudi. IBM bi potreboval tehnično izobražen kader računalniške smeri z dobrim poznavanjem tujih jezikov.
Toda iz tega ne bo nič. V izbiranju med Slovenijo, Hrvaško in Slovaško se je menda IBM odločil za Hrvaško, ki mu je ponudila najboljši »paket« pogojev za podporo tujim neposrednim investicijam. Veliki mednarodni zaposlovalci, kakršen je IBM, se obnašajo tržno, saj se zavedajo, da delovnih mest primanjkuje in da so za vsako državo dragocena. Februarja letos je bilo, na primer, v Sloveniji zaposlenih 715.030 oseb, kar je 8,5 % manj kot pred krizo, februarja 2008.
Delovna mesta ne padejo z neba, kot si pri nas marsikdo predstavlja. Novo delovno mesto nastane, ko nekdo prevzame tveganje, ki je v to vključeno. In kdo je to? Tisti, ki založi lastni denar v novo delovno mesto in upa, da se mu bo v prihodnosti ta investicija povrnila. V danes prevladujoči slovenski mentaliteti se mu z zmerljivko reče kapitalist, četudi je le mali podjetnik z nekaj zaposlenimi.
Na primeru takega podjetnika si oglejmo, s kakšnimi vprašanji se ubada pred zaposlitvijo novega sodelavca, kar je bolj direktno poimenovanje tistega, čemur politiki pravijo »ustvarjanje delovnega mesta.« Ali je za moj izdelek toliko presežnega povpraševanja, da jih bom lahko prodal več, če jih več proizvedem? Ali so moji kupci finančno zdravi, da bom prodano dobil tudi plačano? Ali imam na razpolago prosti denar, da zagotovim vse, kar bo novi sodelavec potreboval pri svojem delu (prostor, stroji, oprema), za kritje začetnih stroškov (zdravstveni pregled, usposabljanje), in nato za spodobno plačo (in seveda prispevke, s katerimi je obremenjena neto plača), da bo vse skladno s predpisi? Ali imam mentorja, ki ima čas, da ga bo uvajal v delo? In nazadnje, ali imam rezervni načrt za primer, da se kaj zalomi, recimo dolgotrajna bolniška odsotnost.
V podjetništvu marsikdaj stvari ne gredo po optimističnih pričakovanjih. Ko se res kaj zalomi — npr. upad povpraševanja, plačilna nedisciplina, konkurent z boljšim in cenejšim proizvodom — je podjetnik tisti, ki nosi finančne posledice, a mora še naprej izpolnjevati vse obveznosti, ki jih ima do delavcev. Ko so porabljene vse notranje rezerve, mu ne preostane drugega, kot odpuščati sodelavce, za katere ni več dela, in jim plačati odpravnine. Podjetniki vedo, da je tudi psihološko težko odpuščati, še posebej, kadar gre dolgoletne sodelavce, ki imajo družine z nepreskrbljenimi otroki. Kako zapleteni so postopki odpuščanja, ilustrira dejstvo, da ima priročnik za kadrovnike z naslovom »Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga« kar 144 strani.
Več lahko preberete na periskop.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
