Nekaznovano kršenje človekovih pravic na pragu Evropske unije

Aleksej Navalni ni prvi predstavnik ruske opozicije, na katerega je bil izveden atentat. Seznam Putinovih nasprotnikov, ki so bili žrtve napadov, je dolg. Foto: Ansi

Ob dnevu, ko se spominjamo žrtev preteklih totalitarnih žrtev, ne smemo zanemariti dejstva, da se tudi zdaj kršijo človekove pravice in državljanske svoboščine po celem svetu, tudi pred pragom Evropske unije: v delu Ukrajine, ki so ga zasedli Rusi, v Belorusiji, Rusiji, Turčiji, v zadnjih dneh je žrtev tudi ruski disident Aleksej Navalni.

Pred nekaj dnevi je najbolj znan obraz ruske opozicije in oster Putinov kritik Aleksej Navalni na letalu med sibirskim mestom Tomsk in Moskvo »čudežno« padel v nezavest. Očitno se je zastrupil s čajem, ki ga je popil pred letom. Letalo je moralo pristati v vzhodnosibirskem mestu Omsk, da so ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so dajali – očitno po zapovedih od zgoraj – zelo protislovne izjave. Zatrjevali so, da ni bil zastrupljen. Trdili so, da ga ni mogoče transportirat. To pa so zanikali nemški zdravniki, ki so prišli ponj z letalom, da ga prepeljejo na zdravljenje v bolnišnico Charite v Berlin. Šele zvečer je po pismu žene Navalnega pa tudi po intervencijah tujih državnikov Putin dal zeleno luč za transport.

Aleksej Navalni ni smel kandidirati na predsedniških volitvah leta 2018

Aleksej Navalni se je vračal s potovanja po Sibiriji, kjer je dajal podporo kandidatom opozicijske liste, ker so v delu Rusije sredi septembra regionalne in občinske volitve. Na Navelnega je bilo izvršenih že več napadov. Izgubil je skoraj vid na enem očesu, ker mu je nekdo vrgel dezinfekcijsko sredstvo v obraz, imel pa je že prej tudi znake zastrupitve itn. Čeprav so bili nekateri storilci napadov znani, jih nihče ni klical na odgovornost. Ko je Aleksej Navalni hotel kandidirati na predsedniških volitvah leta 2018, je oblast njegovo kandidaturo preprečila. Večkrat je bil tudi za 30 dni v zaporu zaradi izmišljenih prestopkov.

Atentati na ruske oporečnike v zadnjih letih ostajajo nekaznovani

Aleksej Navalni ni prvi predstavnik ruske opozicije, na katerega je bil izveden atentat. Seznam Putinovih nasprotnikov, ki so bili žrtve napadov, je dolg. Spomnimo se npr. na atentat na Borisa Nemcova, vodjo ruske opozicije, ki je bil pred petimi leti, namreč 27. februarja 2015, ustreljen na mostu v bližini Kremlja, ko se je s prijateljico vračal domov. Pjotr Versilov je bil leta 2018 v Moskvi zastrupljen, pa je preživel, ker jim ga je uspelo spraviti v Nemčijo, kjer so ga v Charite v Berlinu rešili. Pravi, da ga način zastrupitve spominja na Navalnijevo. Spominjamo se tudi napadov na nasprotnike ruske oblasti v Angliji. Leta 2006 je bil npr. izvršen atentat na Aleksandra Litvinenka v Londonu z radioaktivnim polonijem in leta 2018 na Sergeja Skripala s strupom novičok.

Vsi ti zločini imajo nekaj skupnega. Nihče ni bil za napade kaznovan, v večini primerov sploh ni bilo kazenskega pregona oz. policijske preiskave proti storilcem. Odgovoren za to je prav gotovo Kremelj  ̶  pa naj je Putin atentate zapovedal ali ne.

Vsekakor tudi vse to potrjuje, da je dobro, da se slovenska politika spet obrača na demokratični zahod.