Slovenska notranja ministrica Katarina Kresal je 30. januarja v kinu Šiška izrekla nekaj epohalnih trditev:
/ … /
4. »Nacistično stranko na vodilni položaj ni pripeljal vojaški škorenj, temveč volilna skrinjica ter nizek nivo politične kulture v tedanji hudi gospodarski krizi.«
5. »27. januar zato še zdaleč ni zgolj stvar preteklosti – temveč stvar prihodnosti…«
6. »Strah in stiska ljudi, ki ju je do skrajnosti zaostrila aktualna kriza, je najboljša podlaga za politiko, ki jo zaznamujejo težnje po šibki in nekritični civilni družbi in po silovitem kritiziranju institucij pravne države, ki so dojete kot nekakšna cokla v sicer gladko delujočemu kolesju političnega stroja.«
7. »…se nam preprosto mora v glavah prižgati rdeča luč, ko slišimo zaskrbljujoče ideje o novih začetkih, o resetiranju, o hitrem spreminjanju ustave… o napovedih absolutne zmage neke politike.«
/ … /
Najbolj zanimiv del govora liberalne notranje ministrice je tisti o rdeči luči. Pisec teh vrstic – razen posebnih navdušencev rdeče barve – ne pozna nikogar, ki bi se mu v glavi prižigala rdeča luč. Za rdeče navdušence je bilo nekoč značilno, da so hitro in pogosto spreminjali ustavo, vendar so seveda nasprotovali ustavi neodvisne države Slovenije. Bili so tudi absolutni zagovorniki absolutnih zmag svoje politike, saj politične konkurence sploh niso dopuščali. V tehničnem pogledu sicer vse demokratične vlade delujejo na podlagi absolutne večine, kar na žalost velja tudi za vlado, v kateri se notranji ministrici prižiga rdeča luč, kadar pomisli, da nekoč ne bi več mogla žaliti in zaničevati neljube opozicije ali kresovati v kinu Šiška. O pomenu zagonetne domneve, naj bi bil 27. januar »stvar prihodnosti«, lahko žal samo ugibamo. V vsakem primeru gre za prižiganje rdeče luči.
Več: Finance
