Na zadnjem soočenju na prvem programu Televizije Slovenija se je pokazalo, da je bil Družinski zakonik v veliki meri pripravljen v sodelovanju s homoseksualnimi aktivisti, kar so doslej vztrajno zanikali. Na soočenju smo bili nemalo presenečeni, saj je nastopila tudi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Izkazalo se je, da je aktivistka znamenite homoseksualne Parade ponosa, v imenu katere je nastopila v oddaji.
To je še toliko večje presenečenje, kajti dr. Ljubica Marjanovič Umek je obenem tudi predsednica programskega sveta revije Ciciban. Torej revije, ki skrbi za vzgojo najmlajših. Če je njen nastop po eni strani presenečenje, pa z njenim nastopom v sami oddaji, ter tudi drugih strokovnjakov, ki so pripravljali zakon in so nastopali v okviru homoseksualnih organizacij, samo potrjuje jasno tezo, da za Družinskim zakonikom stoji zelo močan homoseksualni lobi.
Ključni ideal otroških razvojnih psihologov: Parada ponosa
Z nastopom dr. Umekove lažje razumemo marsikaj, kar smo opazili v zadnjih tednih. Zato je vse bolj jasno, da gre v končni fazi za to, da se ravnanje otrok, tako skozi stroko kot tudi revijo Ciciban, normalizira na osrednji dogodek in osrednje središče homoseksualnega lobija, to je na Parado ponosa. Jasno sporočilo, ki smo ga po soočenju lahko dobili je to, da se ključna oseba stroke, ki se ukvarja z razvojno psihologijo otrok in mladine, jasno opredeljuje do Parade ponosa kot tistega ideala in vrednote, kateremu naj bi mladi sledili. Ne gre samo za ključno strokovnjakinjo v Sloveniji, ampak gre za celotno katedro in celotno piramido strokovnjakov na tem področju v Sloveniji.
Zato je popolnoma jasno, da se je zgodbica o Ani in njenih dveh “očetih” pojavila v reviji Ciciban ravno v referendumskem času z zelo jasnim ciljem normalizirati ideal Parade ponosa mladim. S tem lažje tudi razumemo, zakaj so poleg same zgodbe dodane še didaktični igre, recimo takšne, da otroci prvega, drugega in tretjega razreda takšno “istospolno družino” tudi zaigrajo, eden je “oče”, drugi “oče”, tretji otrok.
Parada ponosa kot zakonska norma
Nastop dr. Umekove postavlja vpliv homoseksualnega lobija in same ideologije v šolski sistem na novo mesto v primeru uveljavitve Družinskega zakonika. Po novem Družinskem zakoniku je v 14. členu zapisano, da država s sistemom vzgoje in izobraževanja omogoča ljudem, da se vsestransko pripravijo na skladno partnersko in družinsko življenje. V povezavi s 5. členom zakonika to pomeni, da v primeru potrditve zakonika zgodba iz Cicibana postane realnost naših šol in Parada ponosa tako postane norma obnašanja, ki ima jasno zakonsko moč.
Kaj to omeni? To pomeni, da bodo tako učitelji kot tudi učenci primorani sprejeti homoseksualno ideologijo in ideologijo Parade ponosa, ter sodelovati pri igranju gledaliških prizorov “istospolnih porok”. Torej v igranju prizorov, ko se dva moška “poročita” in “posvojita” otroke. Ker je to zakon, ga je potrebno spoštovati in nihče ni dolžan kršiti takšnega zakona. N ata način bo potrebno sodelovati in podpirati Parado ponosa.
Realnost drugje po svetu
Če smo se pred letom dni spraševali o priročniku homoseksualnih aktivistov z naslovom Ljubezen je ljubezen, ki govori, naj si sami izberemo spol, zadnje tedne o Cicibanu in zgodbi Ane, nas v prihodnosti znajo čakati zgodbe, ki so že postale realnost nekaterih šolskih sistemov. Tako v Kaliforniji (ZDA) kot tudi v Ontariju (Kanada) so predstavljeni pro-homoseksualni predmetniki za javne šole, s tem da obstaja prepoved, da bi starši svoje otroke ne vključili v takšne instrukcije. V Ontariu so takšne instrukcije podane z obrazložitvijo, da je to samo normalizacija homoseksualnosti in boj proti homofobiji. Navodila govorijo, da je že razmišljanje o družini očeta, mame in otrok v poziciji do homoseksualnosti v sebi “homofobično”, “heteroseksistično” in “rani” “istospolne”. Takšna navodila priporočajo ustanavljanje homoseksualnih klubov po šolah in udeležbo na Paradi ponosa.
Nekatere šole že povsem jasno govorijo o tem, da ne obstaja razlika med “istospolnimi družinami” in tradicionalnimi družinami. Leta 2007 so bili starši šokirani , ko so v šoli v New Jersey (ZDA) kazali otrokom video z naslovom To je družina. Ena izmed deklic na posnetku pripoveduje gledalcem, da je imeti “homoseksualne starše” “prav tako, kot imeti očeta in mamo, ki se imata rada”.
Kaj pomeni “ničelna toleranca”
Dodatno je država Kalifornija (ZDA) pripravila zakon, v katerih prepoveduje šolam kakršnokoli kritiko v zvezi z homoseksualnostjo, kar je že del njihovega izobraževanja in obenem prepoveduje staršem, da bi otroke izpisali iz takšnih razredov. Zakon prav tako govori o tem, kako naj učitelji učijo šest let stare otroke o zgodovinskih prispevkih istospolnih ljudi v ameriški zgodovini.Marsikatera šola ima “ničelno toleranco” za kakršnokoli obliko diskriminacije, tudi glede na spolno orientacijo. Nekatere kaznuje za kakršnokoli nasprotovanje homoseksualnosti, kar se izvaja pod rubriko boja proti “ustrahovanju”. V Teksasu (ZDA) je šola dala 14-letnemu učencu šolski opomin zaradi “možnega ustrahovanja” in to po tem, ko je sošolcu dejal, da meni, da je “biti homoseksualec napačno”. Na Floridi pa je ena izmed srednjih šol odpustila učitelja, ker je v svojem prostem času na Facebooku napisal, da nasprotuje “poroki” istospolnih.
Ključno vprašanje referenduma: naj Parada ponosa postane zakonsko določen ideal naših otrok?
Ob vseh vprašanjih, ki se porajajo v zvezi z referendumom, nam po zadnjem soočenju na televiziji Slovenija ostaja novo vprašanje. To vprašanje ni nepomembno, ampak dejansko ključno. Kajti to sporočilo in vprašanje je povezano s strokovno avtoriteto in tem, kar ta oseba najbolj zagovarja.
Zato se po soočenju na televiziji Slovenija odpira ključno vprašanje nedeljskega referenduma, ki je povezano s šolskim sistemom in normiranjem otroške vzgoje. To je, ali naj psihologija otroškega razvoja za svojo normo postavi Parado ponosa in ali naj Parada ponosa postane zakonsko določen ideal naših otrok.
foto: Mladinska knjiga
