Slovenski narod so formirali katoliški duhovniki vzgojeni v semeniščih (lemenatih), v zadnjih desetletjih pa ga reformirajo in deformirajo družboslovci, novinarji in sociologi z rdečega lemenata FDV.
Lemenat ali bogoslovno semenišče je zavod, kjer se vzgajajo bodoči duhovniki. Tridentinski koncil (1545 – 1553), ki je veliko pozornosti namenil vzgoji duhovnikov, je zavezal škofe k ustanavljanju bogoslovnih semenišč. Za milansko škofijo se je naloge z vso gorečnostjo lotil škof sv. Karel Boromejski (1538 – 1584) in po njegovem vzgojnem modelu delujejo številna semenišča še danes.
Slovenski pogovorni izraz lemenat izvira iz besede alumnát, ta pa iz latinske besede alumnus = učenec (po Wikipediji).
Ljubljanski škof Tomaž Hren je 1605 po navodilih koncila v Gornjem Gradu ustanovil Marijin kolegij, ki je bil predhodnik ljubljanskega semenišča. Leta 1717 se je vzgojna dejavnost kolegija preselila v Ljubljano v novo palačo z znamenitim Mislejevim portalom. Člani Akademije operozov, ki imajo neizmerne zasluge za razcvet baročne Ljubljana, so semenišče poimenovali po sv. Karlu Boromejskem v Collegium Carolinum. Z jožefinskimi reformami je bilo v letih od 1783 do 1791 delovanje ljubljanskega semenišča prekinjeno in vzgoja slovenskih duhovnikov je po enotnem avstrijskem učno-vzgojnem načrtu nekaj let potekala v Gradcu.
Semenišče je doživljalo vzpone in padce in danes, ko je slovenskih semeniščnikov (pre)malo, se zdi dejstvo, da je bilo v komunizmu nepredstavljivo veliko število semeniščnikov in s tem tudi huda prostorska stiska v semenišču, neverjetno. Igra zgodovine ali nedoumljivi Božji načrti? Koliko požrtvovalnih duhovnikov, misijonarjev, svetniških kandidatov pa tudi uspešnih politikov je v mladih letih bivalo v semenišču!
Slovenija je, kot kaj radi in upravičeno tarnamo, posebna država – tudi kar zadeva lemenat. Edini med državami in narodi s katoliško tradicijo imamo namreč tudi rdeči lemenat (ali Dolančev lemenat). Ta se je uspel zavihteti na eno najodličnejših in najvplivnejših mest v naši državi. Brez njega je današnje družbeno in politično življenje pri nas povsem nepredstavljivo. Beseda seveda teče o Fakulteti za družbene vede in njenih predhodnicah.
Ustanovitelj Visoke šole za politične vede je bila »ljudska oblast«, katere predstavniki na otvoritvi leta 1961 so bili: prvi direktor šole prof. dr. Heli Modic, predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher, predsednica Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Vida Tomšič, podpredsednik Izvršnega sveta dr. Joža Vilfan, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Makso Šnuderl[i] Prvi ravnatelj in direktor Heli Modic ni bil slučajno postavljen na to funkcijo, saj v njegovem življenjepisu med drugim lahko preberemo, da je bil predsednik sodišča, ki je generala Rupnika obsodilo na smrt.
Politično-ideološka usmeritev visokošolske ustanove se je nadaljevala z njenim drugim direktorjem in ravnateljem Stanetom Dolancem (v letih 1964 do 1967), ki je bil brez kakršnekoli akademske kompetence in naziva. To je tisti politik, ki je prve izkušnje pridobival kot pripadnik Hitlerjugend-a in ene izmed obveščevalnih služb Tretjega rajha. Je tisti politik, ki je postal 1962. leta jugoslovanski notranji minister, tisti politik, ki je Tita osvobodil Jovanke. Je tudi tisti politik, ki slovi po legendarni izjavi: »Mora nam biti jasno, da smo v tej državi mi, komunisti, na oblasti. Kajti če ne bi bili mi, bi to pomenilo, da je nekdo drug na oblasti, ampak to ni tako in tudi nikoli ne bo.«
Hiperprodukcija kadrov, ki so prekvasili slovensko družbo
Na spletnih straneh fakultete lahko preberemo: »Fakulteta za družbene vede (FDV), članica Univerze v Ljubljani, je največja interdisciplinarna družboslovna fakulteta v Sloveniji in tudi med večjimi v Evropi. Ustanovljena je bila leta 1961 kot Visoka šola za politične vede, ki se je v nekaj letih razvila v Visoko šolo za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Leta 1970 se je ob vključitvi v Univerzo v Ljubljani preimenovala v Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN). Sedanje ime je Fakulteta za družbene vede dobila leta 1991, natanko trideset let po ustanovitvi svoje prve predhodnice … V 55 letih (vključno s študijskim letom 2016/17) je na fakulteti diplomiralo 12.884, specializiralo 50, magistriralo 2.418 in doktoriralo 430 družboslovcev.«
Hiperprodukcija kadrov, ki so prekvasili slovensko družbo! Polna, prepolna jih je zakonodajna in izvršna veja oblasti. V medijih – četrti veji oblasti – so absolutni gospodarji tako resnice kot »fake news«, imajo instinkt, kdaj in kaj je potrebno zamolčati ter kdo je na vrsti za medijski umor. Kako si FDV in Filozofska fakulteta na isti univerzi delita študijske programe sociologije in tujih jezikov, ostaja uganka; denar kot kaže, ni problem pa tudi nova delovna mesta se najdejo v politiki in javni upravi.
Prikličimo si v spomin politike in javne osebnosti, tesno povezane s FDV:
Borut Pahor, politolog, predsednik RS, bivši predsednik parlamenta, bivši premier,
Milan Brglez, politolog, predsednik parlamenta,
Janez Janša, obramboslovec, poslanec, bivši premier,
Pavel Gantar, sociolog, bivši predsednik parlamenta,
Dimitrij Rupel, sociolog, bivši zunanji minister,
Milan Zver, politolog, evropski poslanec, bivši minister za šolstvo,
Tine Hribar, filozof,
Spomenka Hribar, sociologinja, bivša poslanka,
Ljubica Jelušič, obramboslovka, bivša ministrica za obrambo,
Anton Bebler, obramboslovec, zaslužni profesor,
Ivan Svetlik, sociolog, bivši minister za delo, bivši rektor UL,
Igor Lukšič, politolog, bivši minister za šolstvo,
Jernej Pikalo, politolog, bivši minister za šolstvo,
Anton Grizold, obramboslovec, bivši minister za obrambo,
Manca Košir, matematičarka in fizičarka, sociologinja, filologinja, bivša vodja katedre na FDV
Simona Kustec Lipicer, politologinja, vodja poslanske skupine SMC,
mag. Alenka Bratušek, tekstilka, magistra menedžmenta, bivša premierka,
mag. Matej Tonin, politolog, poslanec,
Luka Mesec, politolog, poslanec,
Žan Mahnič, študent obramboslovja, poslanec.
Ne pozabimo dr. Nika Toša in dr. Zdenka Rotarja, najzvestejših prijateljev in zaupnikov Milana Kučana, pravnika in (še vedno) vplivnega politika. Gornji poimenski spisek je seveda nepopoln; povsem je prezrta množica mladih povzpetnikov, svetovalcev in dežurnih komentatorjev političnega in družbenega dogajanja.
Levičarska indoktrinacija FDV je stalna, temeljita in uspešna
Pomudimo se še nekoliko pri dveh »fdvjevcih«, profesorju in študentu, ki oba dokazujeta, da je levičarska indoktrinacija v rdečem lemenatu stalna, temeljita in uspešna. Prvi je dr. Milan Brglez, ki je kot predsednik parlamenta svojo štiriletno zadrto levičarstvo politiko okronal s prizadevanjem za priznanje države Palestine. Drugi je Luka Pečar Pahor, ki je z nedavnim anarho-levičarskim izpadom na spletnem družbenem (družabnem) omrežju kritiziral izjavo svojega očeta, predsednika RS.
Slovenski narod so formirali katoliški duhovniki vzgojeni v semeniščih (lemenatih), v zadnjih desetletjih pa ga reformirajo in deformirajo družboslovci, novinarji in sociologi z rdečega lemenata FDV.
[i] Fakulteta za družbene vede: 50 let znanosti o družbi / [uredila Monika Kalin Golob, Anton Grizold]. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2011, stran 18.
