R. Prešern, Slovenski čas: Privatizacija po tovarišijsko

Proces lastninjenja Telekoma Slovenije je znova potrdil moč zakulisnih odločevalcev

Z razočaranjem sem spremljal ustavitev procesa lastninjenja Telekoma Slovenije, ki je posledica odstopa od nakupa edinega zainteresiranega kupca – britanskega sklada Cinven. Ne glede na vse pripetljaje in zaplete, ki smo jih v vseh letih doživljali zaradi prodaje Telekoma Slovenije ter drugih neposredno in posredno državnih podjetij, sem tokrat, ob vsaj up zbujajočih odzivih in informacijah slovenskega predsednika vlade, finančnega ministra ter Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki so pricurljale v javnost, verjel (pravzaprav predvsem upal), da bo Telekom Slovenije nazadnje le prodan najboljšemu ponudniku v tem trenutku.

»Tovarišijsko« poslovno okolje

Hladen tuš, ki smo mu bili vsi priča, je s propadom procesa lastninjenja Telekoma Slovenije tako znova potrdil in izpostavil moč zakulisnih »tovarišijskih kapitalistov«, po večini zbranih okoli Foruma 21. Omenjeni prav tako lastniško ali interesno obvladujejo vse mainstream medije ter preko njim lojalnih članov programskega sveta tudi javno RTV, ki vedno bolj postaja trobilo tranzicijskih in ultralevičarskih političnih strank in interesnih skupin. Po 25 letih tranzicijskega procesa, ki naj bi nas popeljal iz komunizma v demokracijo in kapitalizem, ter na koncu še globalne finančne in gospodarske krize, ki je kljub vsemu le oslabila njihov vpliv, »tovarišijski kapitalisti« povsem očitno še vedno obvladujejo vse tri veje oblasti. Njihov primarni interes je popolnoma materialističen, s plenjenjem in izkoriščanjem vseh vrst javnih sredstev, državnih in javnih podjetij ter zavodov, želijo le gmotno korist zase. V ta namen so iznašli »nacionalni interes«, oblatili tuje lastnike in kapital, v določenih primerih celo slovenske lastnike in njihov kapital ter zasebni kapital kar na splošno. Pri zasledovanju svojega interesa jim ni pomembno in sveto prav nič: ne Slovenija, ne narod, ne demokracija, ne svoboda, ne pravna država …

Pod pretvezo solidarnosti in velike socialne države že ves čas podpihujejo vedno večje osebne in korporativne davke, da napolnijo skupno vrečo, iz katere lahko plenijo, hkrati pa s tem učinkovito poslabšujejo poslovno okolje in odganjajo morebitne tuje vlagatelje, ki bi jim lahko postali tekmeci pri prevzemanju in lastninjenju trenutno še državnih podjetij. Podobno razumem tudi vso čezmerno zakonodajo, ki izhaja iz popolnoma zgrešene predpostavke, da velika socialna država zmore vse, posameznik in podjetnik pa sta le goljufa, ki jima je potrebno onemogočiti goljufanje družbe kot celote. S tem le otežujejo preživetje vseh, tako delavcev kot podjetij, ki le stežka ostajajo konkurenčni na svojih trgih. Vedno večjemu številu niti to ne uspeva več. Da o uresničeni solidarnosti oz. njenega namena ter učinkoviti veliki socialni državi niti ne govorimo … V resnici bistveno ne dosega namena, velik del teče v smeri od davkoplačevalcev v korist »tovarišijskih kapitalistov«.

S svojim vplivom na množične medije prav tako sejejo strah, omalovažujejo in širijo laži o kapitalizmu, globalizaciji, prosti trgovini, prostotržnem sistemu, zasebni lastnini in o vsem, kar nasprotuje uresničevanju njihovega primarnega interesa. V Sloveniji ob skrbno načrtovanih medijskih spinih večina državljanov verjame, da je tuji lastnik in njegov kapital v resnici slab, da želi le izkoriščati delavce ter naše okolje – in to v najslabšem pomenu besede.

Za dosego svojih ozkih ciljev jim poleg množičnih medijev velikokrat strumno stojijo ob strani tudi kvazi strokovnjaki in njihova (cehovska) združenja, ki spretno obračajo besede, izkrivljajo podatke, javno interpretirajo aktualno dogajanje in na splošno skrbijo, da ima javnost neprestano njim primerno »naslikano virtualno resničnost«. Tako smo občasno in po potrebi priča čustvenim izpadom štrukljev, kovačev, mencingerjev, štiblarjev in drugih »vrlih branilcev« države, državljanov, državne lastnine in velike socialne države, ki skrbijo, da naše sindikalno, strokovno in družbeno življenje teče z njihovim miselnim tokom. Poslušali smo in še poslušamo o nacionalnem interesu, o izkoriščanju delavcev po tujcu in zasebniku, hlapčevski politiki in udinjanju tujcem, o velikih dobičkih podjetnikov, ki naj bi jih neradi »družbeno« razdelili, ipd. V isti sapi vse težave, ki še danes tarejo državo in njene državljane, mirne duše pripišejo neoliberalizmu, konkurenci, tujemu oz. zasebnemu kapitalu in njihovim interesom. Vse zato, da bi odgnali vse zainteresirane (tuje) kupce ter ohranili državno lastnino, ki prek vzvodov izvršilne oblasti omogoča visoke rente vsem vpletenim ali da poceni olastninijo ta podjetja.

Jim še nasedamo?

Ob težavah in včasih res težkih razmerah za dostojno življenje je povprečnemu državljanu laže prodati čustveno nabite floskule o izkoriščanju množic in bogatenju posameznikov v kapitalizmu in prostotržnem sistemu ter hkrati usmeriti kazalec v že zgoraj omenjene krivce za povzročene težave. Pa se kdaj vprašamo, ali je vse to res?

Več lahko preberete na strani priloge Družine Slovenski čas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.